Za pohodnike, pomorščake in voznike

Vsem napravam za satelitsko navigacijo je skupna tehnologija in način določanja položaja, o čemer je beseda tekla v prejšnjih prispevkih. Razlike se začnejo pri tem, kaj s tako pridobljenimi podatki lahko naredimo, saj posamezni razredi naprav za satelitsko navigacijo upoštevajo specifične potrebe posameznih uporabniških skupin – o posameznih proizvajalcih, ki jih je v svetovnem merilu dober ducat, v regionalnem pa še kakšen več, pa za zdaj ne bo govora.

Pohodniške (ročne) naprave

Namenjene so pohodnikom in vsem, ki se veliko razgibavajo in gibljejo na prostem. Pri teh napravah je poudarek na določanju točnega položaja in načeloma nimajo funkcije vodenja zavoj za zavojem, saj je ta odločitev prepuščena uporabniku. Vlogo teh naprav je še najlažje opisati kot dopolnilo papirnatim zemljevidom. Preprostejše naprave niti ne omogočajo nalaganja in prikazovanja elektronskih zemljevidov, saj od njih uporabnik pričakuje predvsem točno določitev položaja ter podatek o tem, koliko je oddaljen – ne po poti ali cesti, temveč zračne razdalje – od ciljne točke in v kateri smeri ta točka je.

Vnos takih točk (POI, Point of Interest) poteka bodisi prek vnosa zemljepisnih koordinat ali prek računalniške povezave. Na zaslonih naprav brez zemljevidov praviloma lahko pričakujemo črno–beli prikaz.

Naprednejše in primerno dražje ročne naprave dopuščajo nalaganje topografskih zemljevidov, kjer je poudarek bolj na konfiguraciji terena kot na cestnem omrežju.

Pri teh napravah se bomo praviloma tudi srečali z barvnimi zasloni. Tudi v tem primeru zemljevidi niso "rutabilni", torej ne omogočajo navodil zavoj za zavojem, temveč povedo in izrišejo le lokacijo ter razdaljo in smer do izbranega cilja. Na podlagi teh podatkov bo pohodnik, podobno kot je bil vajen pri uporabi papirnatih zemljevidov, sam izbral pot do cilja.

Tehnologija GPS med mirovanjem uporabnika ne more zanesljivo določiti strani sveta, zato imajo naprednejše pohodniške naprave vgrajene tudi kompas za določanje smeri brez premikanja, prav tako tudi barometrični višinometer, saj je med določanjem položaja s sistemom GPS prav določanje nadmorske višine najbolj ranljivo in podvrženo napaki.

Tudi sicer se imetniki ročnih naprav radi pohvalijo, da njihove naprave bolj lovijo signal kot preostale vrste sorodnih naprav za druge namene, kar bi pomenilo, da se bolje obnesejo tudi v gostih gozdovih in da med mirovanjem položaj manj "poskakuje" zaradi šuma pri sprejemu signala.

Pametnejši osebni trenerji

Med ročne naprave lahko prištejemo tudi osebne trenerje za tekače in kolesarje, ki jim je dodana funkcionalnost GPS. Pri teh je več poudarka na zbiranju in obdelavi podatkov, torej hitrost in pretečena oziroma prehojena razdalja, kot pa na samem usmerjanju do cilja (tekači načeloma tečejo po znani poti).

Tisti za tekače so na prvi pogled videti kot ročne ure "na adrenalinu", kolesarske različice pa so narejene tako, da se jih lahko postavi na kolo in da so kolesarju med vožnjo ves čas na očeh. Z naraščajočo ceno je na teh napravah moč pričakovati dodatne funkcije, ki sicer niso neposredno povezane z določanjem položaja in tehnologijo GPS, a so zahtevnejšim rekreativcem še kako dobrodošle: senzor srčnega utripa, izračun in analiza porabe kalorij, števec kilometrov, senzor korakov, pri nekaterih celo termometer.

Ena novejših aktivnosti na prostem, kjer so ročne naprave nepogrešljivi pripomoček, je "geocaching", po domače iskanje skritega zaklada. Udeleženci postavijo kontrolno točko ali darilo simbolične vrednosti, na kraju katerega koordinate objavijo v spletu, iskalci pa zbirajo čim več takšnih točk.

Specifičnost navtičnih zemljevidov

Poglavitna značilnost naprav za pomorščake je v navtičnih digitalnih zemljevidih, ki vsebuje zanje pomembne podatke, kot so lokacije plitvin, kje ni dovoljeno uporabljati sidra ali kje so pristanišča. Tu, seveda, ni pričakovati navodil zavoj za zavojem kot na kopnem, a zato niso nič manj pomembni navtični izračuni, ki jih te naprave omogočajo. Nekateri modeli kot priboljšek, ki sicer nima prav nič skupnega s tehnologijo GPS, ponujajo tudi sonarje, ki pomagajo pri iskanju ribjih jat v morskih globinah, in podporo za povezovanje z radarjem. Le redki modeli so namenjeni za uporabo tako na morju oziroma rekah kot tudi na cestah – uporabniki so najbrž bolj vajeni imeti namensko napravo za plovila in drugo namensko napravo za svoje cestno vozilo.