Torek, 13. 11. 2018, 4.00
6 let
Uporaba mobitela za otroke ni škodljiva … če ga le uporabljajo odgovorno
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,02
1
Danes brez mobitela ne gremo več nikamor. Že doma ga nosimo s sabo v vsak prostor, da bi šli brez njega od doma, pa si ne upamo niti pomisliti. Če ga slučajno kdaj v naglici pozabimo, nas v trenutku zagrabi panika in se počutimo izgubljene. Navadili smo se, da ga imamo ves čas pri sebi. Tako je hočeš nočeš postal naš najzvestejši pomočnik, ki nam pomaga bolj kot ne pri vseh opravilih. Z njim poiščemo želeno informacijo na spletu, prek aplikacij za sporočanje uskladimo delovne naloge s sodelavci in se s prijatelji dogovorimo za večerno športno udejstvovanje, se na dopustu orientiramo po neznanem kraju, poslušamo glasbo, preverimo, ali je otrok prišel varno domov iz šole, si krajšamo čas z igrami, fotografiramo nedeljski izlet na Bled, pogledamo vrhunce z zadnje tekme Luke Dončića, si zabeležimo zapiske na pomembnem predavanju in tako naprej.
Ker so mobiteli postali tako implementirani v vse pore naših življenj, seveda slej kot prej pritegnejo tudi pozornost naših malčkov. Kako jih tudi ne bi zanimalo nekaj, kar starši ves čas vrtijo po rokah. Slej kot prej jim ga zato pokažemo in slej kot prej v mobitelu prepoznajo vir zabave. Če ne prej, ko prestopijo šolski prag. V šoli se vedno najde kakšen otrok, ki ima že svoj mobitel in obvlada že vse najnovejše igrice. Najpogosteje so to otroci, ki imajo starejše sestre in brate. Zato je situacija, ko si bo otrok zaželel svoj mobitel, neizogibna. Če nasprotujete otrokovi uporabi mobitela, se morate zavedati, da se bo slej ali prej dokopal do njega. Morda mu ga bo v šoli posodil kdo od sošolcev, morda prijatelj na igrišču ali pa bo na skrivaj vzel vašega, ko boste zaposleni s kakšno drugo stvarjo.
Zato je veliko bolj smotrno, da otroku sami predstavite mobitel. Na ta način mu lahko predstavite varno in odgovorno uporabo, s tem pa potem tudi otrok ne bo čutil potrebe, da bi ga uporabljal na skrivaj. Pri določanju smernic za uporabo je pomembno, da najprej sami pretehtate, kako želite, da ga vaš otrok uporablja. Pomenite se s partnerjem in nato skupaj določita, za kaj vse ga lahko uporablja, ob katerih priložnostih in koliko časa. Pri tem si lahko pomagate tudi z nasveti, ki so jih v okviru projekta Moja prva pogodba v sodelovanju s Telekomom Slovenije oblikovali pri organizaciji.
Kdaj otroku kupiti prvi mobitel?
Eno najpogostejših vprašanj pri starših je, kdaj naj otroku sploh kupijo prvi mobitel. Univerzalnega odgovora na to vprašanje ni. Tukaj je predvsem na staršu, da oceni, kdaj je otrok dovolj zrel. Mobitel ni igrača, zato igranje igric ne sme biti eden od razlogov za nakup. Je pa zelo smiselno, da otrok dobi mobitel, ko začne sam hoditi iz šole, saj se na ta način lahko javi staršem, ko pride domov. Prav tako je lahko koristen učni pripomoček, hkrati pa prek mobitela otrok tudi spoznava nove tehnologije. Znanje o njih pa je danes v svetu zelo cenjeno in praktično že obvezno.
Leta 2015 je bila pod okriljem agencije Ipsos na temo uporabe mobilne telefonije pri otrocih izvedena tudi raziskava. Ta je pokazala, da večina slovenskih staršev meni, da naj bi otrok prvi mobitel dobil nekje pri 10 letih. Da je to najprimernejša starost, je odgovorilo 34 odstotkov staršev otrok, starih od 6 do 12 let, in 42 odstotkov staršev mladostnikov, starih od 13 do 18 let. Pri organizaciji Logout ocenjujejo, da je pravi čas za nakup, ko otrok razume, čemu je mobitel namenjen, kar naj bi bilo okrog 9. leta starosti. Resnica je, da tu ni napačnega niti pravilnega odgovora. Otroci se med seboj razlikujejo. En dozori nekoliko prej, drug malce pozneje. Zato vsak starš sam najbolje ve, kako odgovoren je njegov otrok. Pri ugotavljanju otrokove zrelosti pa si lahko pomagate z naslednjimi vprašanji:
- Vas otrok na splošno uboga in upošteva?
- Vas vpraša za dovoljenje pri stvareh, ki potrebujejo vaše soglasje?
- Ali se na splošno drži pravil in dogovorov?
- Ali otrok brez težav sledi pravilom v šoli?
- Se otrok sam spomni na svoje obveznosti?
- Ali redko izgublja in pozablja stvari?
- Se drži pravil, kadar uporablja vaš mobitel?
- Ali mirno sprejme, kadar mu svoj mobitel odvzamete?
- Ali zna argumentirati, zakaj potrebuje mobitel?
- Je vaš otrok nagnjen k sistematičnosti in redu?
Pri najmlajših se osredotočite na živo interakcijo, naprave pustite v kotu
Prekomeren stik z elektronskimi napravami pa ni najbolj priporočljiv za mlajše otroke. Raje kot z vsebinami na zaslonu na mobitelu svojega 3-letnika zamotite s pripovedovanjem zgodb, z branjem in igro. Največ mu pomeni vaš glas, ki ga pomirja in mu daje občutek varnosti. Lahko pa vam seveda mobitel tu služi kot pripomoček. Lahko ga na primer uporabite za predvajanje glasbe ali pa berete z njega. Ni pa nobene potrebe, da bi ga dali otroku v roke. Podobno velja tudi za nekoliko starejše otroke, ki so tik pred tem, da prestopijo šolski prag. Že prav, da mu občasno dovolite ogled kakšne risanke, ampak še vedno naj bo tu poudarek na drugih stvareh, kot sta živa komunikacija in igra. Če mu že dovolite uporabo mobitela, pa naj bo ta omejena na kratek čas, naj poteka v vaši prisotnosti in naj vsebuje izobraževalne aplikacije, ki spodbujajo otrokovo razmišljanje.
Prvi resni koraki se začnejo s šolo
Ko otroci stopijo v šolo, pa jih počasi že začnejo zanimati tehnologije, med katerimi prednjačijo prav mobiteli. Tudi če jim ga boste vi branili in ga skrivali pred njimi, bodo že nekako prišli do njih. Če ne drugje, v šoli. Zato je to pravi čas za prvi resen pogovor o uporabi mobitela in tudi drugih elektronskih naprav. Razložite otroku, za kaj se uporabljajo, kako si lahko z njimi pomagajo in tudi nevarnosti, ki ob neodgovorni uporabi nanje pretijo. Nekje do 9. leta starosti otrok svojega mobitela ne potrebuje, lahko pa mu že dovolite občasno uporabo vašega. Seveda pod vašim nadzorom. Mobitel naj mu služi predvsem kot sredstvo za željo po novih znanjih, občasno pa mu lahko dovolite tudi odigrati kakšno igro. Ampak pred tem obvezno sami preverite njeno vsebino.
Podpis prve pogodbe in odgovorno ravnanje
Ko začne otrok sam hoditi domov iz šole, je navadno tudi dovolj zrel za svoj prvi mobitel. Ko mu ga kupite, ga seznanite s pravilno uporabo in obvezno postavite pravila uporabe, ki jih mora dosledno spoštovati. Pri določanju teh si lahko pomagate s prvo pogodbo, ki so jo sestavili pri organizaciji Logout in Telekomu Slovenije. Ta namreč zelo dobro definira pravila uporabe in tudi posledice ob njihovem neupoštevanju. Če se pravil, pod katera se je podpisal, ne drži, sledi kazen v obliki odvzema naprave, prav tako pa ga lahko vsake toliko nagradite, če mobitel uporablja v skladu z dogovorom. Otroku je treba postaviti meje, saj se tudi sam na ta način počuti varnejšega. Predvsem pa morajo otroci pri uporabi dobiti občutek odgovornosti. Ko tega imajo, bodo znali ceniti svoj mobitel in posledično z njim ustrezno ravnali. Pri tej starosti sicer otrok še ne potrebuje dostopa do spleta, prav tako pa preprečite možnost nakupovanja aplikacij.
Novi izzivi v najstniškem obdobju
Ko se začne najstniško obdobje, mobitel otroku postane že precej pomembnejši, saj predstavlja način komunikacije z vrstniki in krepi občutek pripadnosti. Otroci se povezujejo in oblikujejo svoje profile na družbenih omrežjih, zato se skupaj z njimi pogovorite o pojmih, kot so spletno nasilje, nadlegovanje, seksting, prekomerno objavljanje selfijev in podobno. Vaša naloga je, da se aktivno vključujete v otrokove aktivnosti in vzdržujete odprto komunikacijo o vseh doživetjih. V praksi to pomeni, da otroka ne obsojate, temveč ga spodbujate in pustite, da naredi tudi kakšno napako.
Najtežje za starše je v adolescenci, ko so mladostniki uporniški in siti pravil. Kot na drugih področjih jim tudi tu pustimo, da se postopoma osamosvajajo. Mladostnik potrebuje zasebnost, zato se dogovorite za količino časa, ki ga lahko preživi z mobitelom, in sklenite dogovor. Vsebina je njihova stvar. Ker so v obdobju, ko je potreba po pripadnosti zelo močno izražena, hkrati pa so nepremišljeni v svojih dejanjih, se lahko kaj hitro znajdejo v zagati. Ključnega pomena je, da se z njimi pogovorite o pošiljanju fotografij, zaupanju neznancem in kreiranju spletne identitete, kakršno si želijo.
Določanje pravil uporabe je ključnega pomena
Kot ste verjetno razbrali iz zgornjih vrstic, je ena od najpomembnejših stvari določanje pravil uporabe. In kot že rečeno, si lahko pri tem močno pomagate s prvo pogodbo, ki je pri Telekomu Slovenije na voljo tako za mlajše otroke kot tudi mladostnike. Ta vsebuje nasvete za uporabo, ki so jih pripravili strokovnjaki, in služi kot odlična smernica tako vam kot otroku.
Kot pravi Boris Veler, svetovalec pri organizaciji Logout, je pri najmlajših, predšolskih otrocih lažje, saj starši enostavneje preusmerijo otrokovo pozornost na kakšno drugo aktivnost. Pri starejših pa je to težje, zato je, kot pravi, naloga staršev, da poskušajo vzpostaviti pravila, s pomočjo katerih bo otrok razumel, kaj je bolj pomembno in kaj manj.
Nekaj zlatih pravil za uporabo mobitela:
- Otrok se mora vedno oglasiti staršem.
- Otrok ne sme zaradi mobitela zanemariti prijateljev, hobijev in druženja v živo.
- Pred uporabo mobitela mora otrok postoriti vsa šolska in domača opravila.
- Uporaba mobitela naj bo časovno omejena.
- Otrok naj bo previden, kaj objavlja na spletu – raje nič kot kaj preveč.
- Prek mobitela se otrok ne sme pogovarjati z neznanci.
- Z mobitelom se otrok ne sme bahati.
- Mobitel naj bo ponoči spravljen v drugem prostoru, ne ob otrokovi postelji.
Ti nasveti še posebej pridejo do izraza v času počitnic, saj takrat otroci preživijo več časa doma in iščejo različne načine, s katerimi bi pregnali dolgčas. Za nasvete glede uporabe se lahko sicer vedno obrnete na organizacijo Logout ali Telekom Slovenije, ki sta skupaj zasnovala projekt odgovorne in varne uporabe mobitelov pri otrocih in mladih. Pomembno pa je seveda, da sta tako starš kot otrok seznanjena s potencialnimi nevarnostmi, ki jih uporaba mobitela in s tem tudi spleta, prinašata.
Slovar tveganih vedenj na spletu, ki ga mora prebrati vsak starš
- Spletna zasvojenost: Sodi med nekemične oblike zasvojenosti, kar pomeni, da je posameznik zasvojen z določenim vedenjem. Poznamo različne oblike zasvojenosti: z igranjem videoiger, z igrami na srečo, s spletnim nakupovanjem, s spletno pornografijo in družabnimi omrežji.
- Seksting: Seksting je pošiljanje in prejemanje seksualno bolj ali manj eksplicitnih vsebin. Mladostnika opozorite, naj ne pošilja golih in spolno eksplicitnih fotografij, tudi tistim ne, ki jim povsem zaupa. Spletno nasilje je namerno nadlegovanje ali škodovanje na spletu.
- Spletno nadlegovanje: Oblika nadlegovanja, pri kateri nepoznana oseba vzpostavi čustven stik s posameznikom z zlonamernim ciljem.
- Prekomerno objavljanje lastnih fotografij: Večina najstnikov posname med 5 in 10 “selfijev” dnevno in čeprav je videti drugače, večina najstnikov selfije objavi po tehtnem razmisleku. Prek selfijev lahko spoznamo, kakšna je najstnikova samopodoba, zato se je tudi o tem treba pogovarjati in obenem spodbujati k zmernosti.
- Čezmerno pošiljanje sporočil: Je pošiljanje več kot 100 sporočil na dan. Raziskave kažejo, da se ob tako močni želji po potrditvi in sprejetosti pogosto pojavijo tudi “off-line” tvegana vedenja (kajenje, alkohol, neopravičeni izostanki od pouka ipd.).
Kateri mobitel je pravi?
Ko z otrokom predelate vsa pravila uporabe, prepoznate v njem odgovorno osebo in sklenete, da mu kupite prvi mobitel, pa se porodi novo vprašanje. Katerega? Glede na to, da so pametni mobiteli tisti, ki bodo v prihodnosti še bolj dominirali, je morda smiselno, da že na začetku dobijo takšnega. Ni pa nobene potrebe, da je to najnovejši model najbolj priznanih znamk. Med pametnimi mobiteli je izbira tako velika, da vam za solidno napravo ni treba odšteti celega premoženja.
Za mlajše uporabnike, ki se šele spoznavajo s tehnologijami, so pri Telekomu Slovenije pripravili že nekaj paketov, ki vključujejo primerne mobitele. Med njimi boste našli mobitele, kot so Samsung Galaxy J3, Huawei P smart, Nokia 2 in LG 4K. Najstniki, ki so že bolj zahtevne »stranke« in se že veliko izražajo s fotografijo, pa bodo veseli mobitela, ki ima kakovostno kamero. Takšni mobiteli imajo navadno zelo solidne tudi ostale karakteristike. Sicer pa tudi pri najstnikih velja enako – ne pretiravajte in kupite po svojih zmožnostih.
Naročnina ali predplačniški paket?
Še eno pereče vprašanje starša, ki otroku kupuje prvi mobitel, je, ali vzeti naročniški ali predplačniški paket. Glede na to, da mu verjetno na začetku želite nekoliko omejiti uporabo, je morda za prve korake bolj smiselna predplačniška telefonija. Konec koncev bo otrok bolj kot ne potreboval mobitel le, da vas pokliče ali vam pošlje sporočilo, če želi uporabljati internet, pa ga lahko tudi doma, tako da se poveže v brezžično omrežje. Pri Telekomu Slovenije imajo na voljo kar nekaj ugodnih predplačniških paketov Mobi, ki vsebujejo tudi mobitel (ponudbo lahko preverite tukaj), dobro alternativno izbiro pa predstavljajo tudi predplačniški paketi IZI.
Za uporabo predplačniške telefonije ne potrebujete pogodbe, ne plačujete mesečne naročnine, nima niti vezave niti priključne takse. Obenem imate nadzor nad porabo, pa tudi preverjanje stanja na računu je zelo preprosto.
Za najmlajše torej priporočamo predplačniške pakete. Če imate doma najstnika, ki mu zaupate in ki se je že večkrat dokazal z odgovornim ravnanjem, pa mu morda lahko izberete tudi naročniški paket. Na ta način bo lažje in bolj brezskrbno dostopal do interneta tudi, ko bo zdoma, na primer v šoli ali na ekskurziji. Tudi tu so pri Telekomu Slovenije pripravili privlačno ponudbo (preverite tukaj).
Poskrbite za varnost – virtualno in fizično
Ne glede na to, kakšen mobitel boste kupili otroku in za kateri plačniški model se boste odločili, pa je pomembno, da svojega otroka oziroma mladostnika obvarujete pred nevarnostmi in spornimi vsebinami, ki nanj prežijo predvsem na spletu. Zato priporočamo, da se poslužite metod t. i. starševskega nadzora. Applovi iPhoni, ki jih poganja operacijski sistem iOS, že imajo vdelane starševske mehanizme za nadzor uporabe, pri telefonih z Androidom pa lahko starševski nadzor vključite na tri načine: s kreiranjem profila, ki ima na mobitelu dostop le do izbranih aplikacij in funkcij, s programskimi rešitvami, ki jih najdete v Googlovi digitalni trgovini Play (na primer aplikacija Qustodio), in s posebnimi nastavitvami znotraj omenjene trgovine Play (najdete jih v nastavitvah). Pametno pa je na mobitel namestiti tudi kakšno protivirusno aplikacijo, kot sta na primer AVG ali Norton. Tudi teh je sicer v trgovini Play precej.
Ker so nekateri otroci nekoliko manj previdni pri ravnanju z lastnino oziroma do nje še nimajo takšnega odnosa kot odrasli, pa je dobro, da poskrbite tudi za fizično varnost naprave, ki ste jim jo pravkar zaupali. Mobitel oblecite v zaščitni ovitek in ga opremite z zaščito za zaslon, prav tako pa velja razmisliti o zavarovanju naprave.
Več informacij o odgovorni in uravnoteženi uporabi mobilnih naprav lahko dobite pri Telekomu Slovenije in pri organizaciji Logout, ki sta tudi skupaj zasnovala projekt Moja prva pogodba.
Članek je bil prvotno objavljen na Telekomovem Tehniku.
1