Četrtek, 29. 8. 2024, 17.27
4 ure, 53 minut
Svarilo iz Rusije, ki ni bilo preslišano: skrbi jih bolj kot grožnje z jedrskim orožjem
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,61
Strokovnjaki za informacijsko varnost in tudi nacionalno varnost iz številnih držav so v preteklih letih že večkrat opozorili, da so podmorski internetni kabli razmeroma lahke tarče za saboterje, ki bi lahko z uničevanjem podmorske internetne infrastrukture povzročili komunikacijsko krizo svetovnih razsežnosti. Na fotografiji podmornica ruske mornarice.
Nekdanji ruski predsednik Dmitri Medvedjev je Zahodu junija lani zagrozil s sabotažo podmorskih kablov, ki so kritičnega pomena za sodobne elektronske komunikacije, njihovo uničenje pa bi lahko imelo katastrofalne posledice. Medvedjev je od februarja 2022 Evropi in ZDA zapretil že neštetokrat, tudi z jedrskim orožjem, a grožnja s prekinitvijo komunikacijskih poti je ena od njegovih redkih, ki še ni pozabljena. Morebitno uničenje podmorskih kablov ali samo namigovanje na tovrstno sabotažo je po mnenju strokovnjakov eno od potencialnih strateških izhodišč, s katerim bi Rusija države Zahoda lahko prepričala, da lahko ogrozi njihovo nacionalno varnost.
Svet je s kabli povezan bolj kot kadarkoli prej
Čeprav je naš lokalni vsakdan vse bolj brezžičen, kar okrog 95 odstotkov (vir) vseh svetovnih elektronskih komunikacij še vedno poteka prek skoraj poldrugega milijona kilometrov (vir) podmorskih kablov z optičnimi vlakni, ki informacije prenašajo s svetlobno hitrostjo, to je s približno 300 tisoč kilometri na sekundo.
Vsi podmorski internetni kabli na svetu. Kliknite na fotografijo za večji interaktivni zemljevid.
Nekateri kabli so krajši, na primer 230 kilometrov dolga podmorska jadranska povezava med Italijo in Hrvaško (vir), nekateri pa prečkajo oceane – AAG, veliki azijsko-ameriški komunikacijski kanal, je dolg okrog 20 tisoč kilometrov. Nekateri kabli prosto visijo med gladino in morskim dnom, drugi pa počivajo na morskem dnu, in sicer ponekod tudi na globini kar osem tisoč metrov.
Danes je po vsem svetu aktivnih oziroma še v izgradnji približno 600 podmorskih komunikacijskih kablov. To je več kot dvakrat toliko kot pred desetimi leti, ko jih je bilo aktivnih zgolj 263 (vir).
Kable si po večini lastijo (oziroma najemajo) in uporabljajo velika zasebna telekomunikacijska in tehnološka podjetja, kar 99 odstotkov pa jih je proizvedla in položila le peščica podjetij, in sicer francoski ASN (Alcatel Submarine Networks), ameriški SubCom, japonski NEC (Nippon Electric Company) in kitajski HMN Technologies (nekdaj Huawei Marine Networks).
Podmorski kabli v morja in oceane v veliki večini primerov vstopajo na težko dostopnih ali zaščitenih mestih, a njihove natančne lokacije veljajo za neke vrste javno skrivnost.
Ameriški tehnološki giganti Microsoft, Google, Amazon in Meta (Facebook) imajo v lasti oziroma najemu kar približno polovico razpoložljivih kapacitet za prenos podatkov vseh svetovnih podmorskih komunikacijskih kablov (vir).
Grožnja Medvedjeva, ki so jo vzeli resneje od njegovega rožljanja z jedrskim orožjem
Ker so podmorski kabli relativno izpostavljeni zunanjim dejavnikom – vsako leto jih morajo popravljati več kot stokrat, ker jih poškodujejo ribiške mreže ali sidra, na primer (vir) –, se njihova ranljivost že dolgo omenja ne le v kontekstu globalne povezljivosti, temveč tudi geopolitičnih razmer. Podmorski kabli so namreč idealne tarče za potencialno katastrofalno sabotažo elektronskih komunikacij, ki lahko ima daljnosežne posledice.
Kot je junija lani v zapisu v lastnem kanalu v komunikacijski aplikaciji Telegram javnosti dal vedeti nekdanji ruski predsednik Dmitri Medvedjev, se tega zelo dobro zavedajo tudi v Rusiji.
Dmitri Medvedjev je bil predsednik Rusije med letoma 2008 in 2012 in predsednik ruske vlade med letoma 2012 in 2020, zdaj pa je namestnik predsednika Varnostnega sveta Ruske federacije. Nekdanji ruski predsednik je v zadnjih dveh letih in pol, kolikor traja vojna v Ukrajini, precej pozornosti pritegnil z grožnjami vsem, ki so obsodili in še obsojajo rusko invazijo na Ukrajino, podpirajo napadeno državo in ji priznavajo pravico do protinapada, Ukrajini pošiljajo pomoč v obliki orožja in opozarjajo na imperialistične težnje Kremlja.
Medvedjev je takrat v odzivu na sabotaže plinovodov Severni tok, za katere zdaj v Nemčiji menijo, da je zanje odgovorna Ukrajina, zagrozil z uničenjem podmorskih komunikacijskih kablov.
Nekdanji ruski predsednik je na Telegramu zapisal, da z dokazano vpletenostjo Zahoda izginjajo vsi zadržki, tudi moralni, da Rusija ne bi izvedla česa tako radikalnega in uničila komunikacijskih poti svojih sovražnikov.
Preostale grožnje Medvedjeva Evropi, ZDA, Ukrajini in zvezi Nato, tudi tiste z jedrskim orožjem, so sicer več ali manj hitro izzvenele, grožnja s sabotažo podmorskih komunikacijskih kablov pa ne.
Zveza Nato je le mesec dni po izjavi nekdanjega ruskega predsednika napovedala okrepitev zaščite kritično pomembne podmorske komunikacijske infrastrukture in izboljšanje kapacitet obrambnega zavezništva za odvračanje, zaznavanje in odzivanje na tovrstne grožnje (vir).
Ladja za napeljevanje podmorskih optičnih kablov v bližini obalnega mesta Sassnitz na severu Nemčije.
"Rusiji je za podmorski internet bolj vseeno kot drugim"
Center za strateške in mednarodne študije (CSIS), eden od največjih in najbolj cenjenih think tankov v Združenih državah Amerike in na svetu, ki velja za globalno avtoriteto na področjih obrambe in nacionalne varnosti, je medtem v ta mesec objavljeni analizi opozoril, da je ruska grožnja podmorski komunikacijski infrastrukturi še vedno lahko precejšnji razlog za skrb (vir).
"V Rusiji se dobro zavedajo strateškega pomena podmorskih kablov in jih vidijo kot kritično točko morebitnega vpliva na varnost zahodnih držav," so zapisali v analizi in omenili tudi grožnje Medvedjeva.
Pojasnili so tudi, da se Rusija na podmorske kable zanaša bistveno manj kot Združene države Amerike, Evropa ali Kitajska, saj ima kot celinska velesila vzpostavljene stalne kopenske povezave z Evropo in osrednjo Azijo, obenem pa tudi manj sodeluje v mednarodni trgovini.
Pri CSIS so opozorili tudi, da so bila v bližini znanih lokacij podmorskih komunikacijskih kablov večkrat opažene ruske ladje in podmornice, kot je na primer ladja Jantar. Gre za uradno raziskovalno, neuradno pa vohunsko plovilo, ki na krovu domnevno prevaža tudi podmornice, zmožne poškodovanja podmorske internetne infrastrukture.
Ladjo Jantar so v preteklih letih opazili v bližini kablov v Sredozemlju in Baltiku.
Kakšne bi lahko bile posledice obsežne sabotaže podmorskih kablov?
Resnejši napad na podmorsko komunikacijsko infrastrukturo bi imel takojšnje posledice potencialno katastrofalnih razsežnosti.
Povprečen uporabnik sodobnih tehnologij bi najprej opazil, da se je ustavil dostop do svetovnega spleta, s tem pa tudi gledanje videoposnetkov, pretakanje multimedijskih vsebin, pošiljanje sporočil, brskanje po družbenih omrežjih. A to bi bil le majcen vrh ledene gore.
Prenehali bi delovati elektronski plačilni sistemi in bankomati. Zaustavilo bi se delo v vseh podjetjih, institucijah in organizacijah, ki se zanašajo na delovanje interneta.
Prekinitev komunikacij bi lahko vodila do kolapsa zdravstvenih sistemov, bank in ključne infrastrukture, kot so energetika, komunala, promet. Pojavile bi se motnje v logistiki, ki bi prizadele industrijo in trgovino.
