Spletna anonimnost kot utvara

Raziskovalca sta z analizo povezav med uporabniki spletnih socialnih omrežij identificirala mnoge ljudi, ki so objavili domnevno anonimne nize podatkov. Tovrstne podatke lastniki družbenih spletni strani namreč prodajajo oglaševalskim podjetjem, kar je pomemben vir njihovega dohodka. Izsledki raziskave kažejo, da morajo spletna podjetja narediti več za zaščito zasebnosti uporabnikov njihovih spletnih strani.

Algoritem za rekonstrukcijo identitet Računalniška znanstvenika Arvind Narayanan in dr. Vitalij Šmatikov iz Univerze Texas v mestu Austin v ZDA sta razvila računalniški algoritem, ki zna anonimnim podatkom pripisati tudi imena in naslove uporabnikov, katerih se tičejo. Nizi podatkov, ki se prodajo oglaševalskim podjetjem, so običajno očiščeni, tako da ne vsebujejo osebnih, demografskih, podatkov uporabnikov. Doslej se je tako verjelo, da je to dovolj, da kupec podatkov ne more odkriti identitet uporabnikov, ki so v bistvu te podatke objavili na spletnih straneh.

Novi algoritem, ki sta ga razvila omenjena znanstvenika, analizira povezave med vsemi uporabniki socialnega omrežja in ne samo med neposrednimi prijatelji. V raziskavi so uporabili socialni graf družbenih spletišč Twitter, Flickr in Live Journal. Znanstvenika sta ugotovila, da eno tretjino uporabnikov, ki uporabljajo Twitter in Flickr, algoritem lahko identificira zgolj na podlagi popolnoma anonimnega Twitterjevega socialnega grafa. Narayanan in Šmatikov opozarjata, da se bo z vedno bolj množično uporabo spletnih socialnih omrežij otežilo ohranjanje anonimnosti uporabnikov, ki to želijo.

Uporabnike obvestiti o prodaji njihovih podatkov Izsledki raziskave so pomembni tudi za lastnike družbenih spletnih strani. »Družbena spletišča bi se morala pri zagotavljanju zasebnosti uporabnikov nehati zanašati na brezimnost podatkov,« sta dejala znanstvenika. »Uporabnike bi morali obvestiti, ko nameravajo njihove podatke razkriti tretjim osebam oz. podjetjem, čeprav so jih oklestili osebnih podatkov, in jim ponuditi možnost, da onemogočijo razkritje njihovih podatkov,« sta še dodala.

Za rekonstrukcijo resničnih identitet uporabnikov bi lahko bile po pisanju BBC zelo zainteresirane mnoge različne organizacije. Vlade bi lahko lažje izvajale masovni nadzor nad državljani, brezvestni oglaševalci pa bi lažje dosegali natančno določen segment družbe ali celo določene posameznike.