Sreda, 16. 11. 2011, 13.51
8 let, 8 mesecev
Sony Ericsson Xperia Ray
Konglomerat Sony Ericsson je lansko pomlad na androidno tržišče poslal prvi rod telefonov iz družine Xperia, a mu ni uspelo zadovoljiti zahtevnih potrošnikov, ki so boljše, predvsem pa cenejše rešitve poiskali pri Samsungu in HTC-ju. Leto in pol pozneje so moči malce bolj izenačene, saj v najvišjem cenovnem razredu titanom tipa galaxy sII in sensation dokaj uspešno parira xperia arc (S), v srednjem tržnem segmentu pa si skuša kar največji kos pogače odrezati model ray. Mu lahko uspe?
Po novem je tankost lepa čednost tudi pri pametnih telefonih, čemur se xperia ray popolnoma podreja. Telefon se namreč ponaša z debelino pičlih 9,4 milimetra (visok je 111, širok pa 53 milimetrov), kar ga nesporno postavlja na prvo mesto v tej kategoriji. Temu primerna je tudi teža stotih gramov.
Večji del sprednje ploskve tvori na dotik občutljiv zaslon, ki je glavni adut telefona in eden od razlogov za visoko oceno. Čeprav meri 3,3 palce in je nekoliko manjši kot pri konkurenci (predvsem na rovaš manka širine), Sony Ericsson ni skoparil s kakovostjo in rayevemu zaslonu podaril ločljivost 480 x 854 pik, kar v navezi s tehnologijo Mobile BRAVIA Engine (to so si seveda izposodili pri oddelku, ki za Sony izdeluje televizijske sprejemnike) pomeni ostro sliko in žive barve. Ravnanje z njim je preprosto, saj je zaznavanje pritiskov natančno in hitro. Pograjali bi le vnašanje besedila – tipke na virtualni tipkovnici so, kakor koli obrnete zaslon, drobne, in če namesto prstov nimate svinčnikov, se rado zgodi, da hkrati pritisnete več tipk, kar je na dolgi rok moteče.
Na sprednji strani telefona sta poleg simpatičnega LCD-ja še edini fizični gumb, ki vas ob pritisku vrne na privzet začetni zaslon, in VGA-kamera za videotelefonijo.
Navdušila je povezljivost: večina pametnih telefonov srednjega cenovnega razreda podpira standarde UMTS, EDGE in GPRS, le redki pa tudi HSDPA in HSUPA (hitri prenos podatkov do in od uporabnika). Ob povezavi na brezžični internet (prek WLAN-a ali katerega od prej omenjenih načinov) lahko ray prevzame vlogo gostitelja omrežja, kar pomeni, da lahko prek njega do interneta dostopajo druge naprave.
Bluetooth povezava z računalnikom in drugimi mobilniki ter USB-priklop sta standardni pritiklini modernih telefonov, zato o njuni prisotnosti ne bi izgubljali besed.
Prvo pravilo, ki se ga boste morali držati, če želite, da vaše slike ne bodo zmazki, je ohranjanje mirne roke. Objektiv je namreč izredno občutljiv na tresljaje in že najmanjši premik ob pritisku na sprožilec (ki je kar zaslon sam), bo iz portreta vašega partnerja napravil impresionistični zmazek. Drugo pravilo je zmerno doziranje povečave. Če drsnik za zumiranje premaknete za do 40 odstotkov, bodo slike še sprejemljive kakovosti, v nasprotnem primeru pa bodo zaradi zrnatosti romale kvečjemu v osebni arhiv.
Uspele fotografije so, milo rečeno, fantastične. 8,1 megapike pač ni malo, zato so slike, posnete v najvišji ločljivosti, spoštljivih dimenzij (3264 x 2488 pik). Kot dokaz si oglejte slike v zgornji fotogaleriji.
Ray ponuja tudi zajem makroposnetkov, a boste možnost za vklop makronačina v nastavitvah iskali zaman, saj je docela avtomatski. Ko se z objektivom približate komarju ali mačji glavici, se bo ob robu zaslona prikazala prosojna ikona v obliki rože, kar pomeni, da je makronačin vklopljen. Če telefon od predmeta nato oddaljite za več kot 20 centimetrov, preklopi v navaden način zajemanja slike.
Največja kritika leti na bliskavico, ki to ni – za osvetlitev temnejših scen je namreč treba lučko prižgati ročno, kar je zamudno in moteče. Zaradi te rayeve lastnosti je težje fotografirati izmuzljivega polha na podstrešju ali pa presenetiti prijatelja med nečednimi opravili.
Videokamera je zmožna snemanja v HD-ločljivosti pri 720 p in konstantnih 30 slikah na sekundo. Videoposnetki niso tako dobri kot slike, saj so barve sprane in robovi zrnati, a se ne zatikajo niti pri veliki obremenjenosti (beri: snemanje prometa v središču Ljubljane v petek ob 16. uri). Treba je omeniti le težavo, ki jo ima kamera s prilaganjem na svetlobo, naj bo na prostem ali v prostoru, saj včasih traja kar nekaj sekund, da se slika izostri. Dva mikrofona poskrbita za stereo zvok, a ta ni popolnoma čist, saj se v posnetke kljub utišanju šumov še vedno rad prikrade piš vetra.
Tekoče pregledovanje spleta zagotovita (skoraj) vedno prisotna povezava HSDPA in privzet brskalnik, ki je več kot soliden, a ima napako: med obračanjem telefona se besedilo zaslonu ne prilagodi samodejno, temveč je treba dvakrat tapniti po steklu. Postopek ni moteč in kmalu postane stvar navade.
Kupiti? Vsekakor. Xperia ray ne prepriča le z odličnim zaslonom, trpežno baterijo in strojno potenco, temveč tudi z res nizko ceno. V redni prodaji ga tržijo že za polčetrti stotak evrov, kar je glede na višje cenovne nalepke podobno zmogljivih telefonov res velik plus. Čista desetka! No, devetica pa res.
Končna ocena: 9