Sreda, 5. 12. 2018, 17.44
5 let, 11 mesecev
Smo končno dobili odgovor na eno največjih vprašanj o vesolju?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,86
16
Splošno sprejeto dejstvo je, da se vesolje širi in pri tem tudi pospešuje. Svetlobe, ki jo danes oddajajo galaksije onkraj tako imenovanega kozmološkega obzorja, ne bomo na Zemlji videli nikoli, ker se galaksije od nas oddaljujejo hitreje kot svetloba.
Znanstveniki z britanske univerze v Oxfordu so razvili teorijo, ki dve od največjih neznank o delovanju vesolja združuje v eno in pojasnjuje, kje oziroma kaj je okrog 95 odstotkov vesolja, ki ga ne moremo videti s teleskopi, in zaradi česa se vesolje širi. Ali teorija, pod katero se je podpisal astrofizik Jamie Farnes, drži vodo, bo predvidoma do leta 2030 pokazal SKA, načrtovani največji radijski teleskop na svetu.
Osnovni kozmološki model predpostavlja, da vesolje sestavlja zgolj pet odstotkov barionske oziroma običajne snovi, ki jo lahko vidimo in zaznamo, preostanek pa sta temna snov in temna energija.
Temne snovi in temne energije z obstoječo tehnologijo ne moremo zaznati neposredno, zato ne vemo natanko, kako sta videti oziroma kakšne so njune lastnosti.
Temni snovi tako pravimo zato, ker je v nasprotju z običajno snovjo ne moremo videti s teleskopom, lahko pa zaznamo njen gravitacijski vpliv na vesoljska telesa. Temna energija je medtem precej bolj skrivnostna in zato še vedno predmet hipotez in špekulacij.
Astrofiziki sicer v splošnem soglašajo, da temna energija in temna snov obstajata, ker je z njima mogoče pojasniti določene vesoljske pojave.
Temna energija je neke vrste gonilna sila, zaradi katere se vesolje od velikega poka naprej neumorno napihuje oziroma širi navzven in pri tem še pospešuje. Temna snov medtem lahko ponudi odgovor na vprašanje, zakaj se galaksije med relativno hitrim vrtenjem okrog lastne osi ne raztrgajo - zato, ker vsebujejo dodatno nevidno snov.
Kaj pa pravi teorija z Oxforda?
Ekipa oxfordskih znanstvenikov pod vodstvom astrofizika Jamieja Farnesa je temno energijo in temno snov v novi teoriji, ki je objavljena v priznani astronomski publikaciji Astronomy and Astrophysics, združila v en sam pojav - "tekočino", ki ima negativno maso.
Poglavitna lastnost takšne snovi bi bila negativna gravitacija, kar pomeni, da bi druge oblike snovi odbijala namesto privlačila. "Če bi človek snov z negativno maso potisnil stran od sebe, bi pospešila proti njemu," razlaga Jamie Farnes.
Kako ta teorija odgovori na vprašanje, zakaj se vesolje širi?
Če se izkaže, da imajo znanstveniki z Oxforda prav, "tekočina" z negativno maso povzroča širjenje vesolja in hkrati skupaj drži galaksije, da ne razpadejo zaradi vrtenja okrog svoje lastne osi.
Kako? Če predpostavljena snov z negativno maso res obdaja galaksije, zaradi svojih gravitacijskih lastnosti (snov odbija namesto privlači) zvezde in planete potiska navznoter. Če pa ista snov z negativno maso obstaja tudi med galaksijami, te zaradi gravitacije, ki ob snovi z negativno maso deluje v nasprotno smer, pospešujejo stran od drugih.
Znanstveniki so razlago z negativno maso prej že ovrgli, saj naj bi, če bi držala, povzročila upočasnjevanje, in ne pospeševanje širjenja vesolja, ker bi se negativna masa postopoma redčila. A teorija Farnesa in druščine predpostavlja, da količina snovi z negativno maso ni končna, temveč nastaja sproti.
O snovi z negativno maso je pred skoraj natanko stotimi leti razmišljal tudi slavni fizik Albert Einstein. Menil je, da bi podoben učinek kot tako imenovana kozmološka konstanta, sila, ki galaksije vleče narazen (in ki jo sodobni kozmološki model pojasnjuje s temno energijo), lahko imela tudi snov z negativno maso, ki bi zasedala domnevno prazen prostor v vesolju, a to teorijo je pozneje ovrgel. Če se izkaže, da se znanstveniki z Oxforda niso zmotili, so bile Einsteinove domneve morda pravilne.
Ali so astrofiziki z Oxforda na pravi sledi, bo znano v prihodnjem desetletju. Ali teorija drži ali ne, jim bo pomagal izvedeti načrtovani največji kompleks teleskopov na svetu, SKA ali Square Kilometer Array, katerega gradnja se v Južnoafriški republiki in Avstraliji začne predvidoma leta 2019.
Preberite tudi:
16