Torek, 3. 5. 2016, 9.17
9 mesecev
Računalništvo nas prehiteva na vsakem koraku. Mu šole sledijo?
Šolski sistem nujno potrebuje spremembe na področju učenja računalništva, saj brez teh znanj učenci ne bodo konkurenčni na skoraj nobenem strokovnem področju, so se strinjali udeleženci okrogle mize o računalniškem opismenjevanju v osnovnih šolah.
Zveza za tehnično kulturo Slovenije in Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani sta na okrogli mizi o računalniškem opismenjevanju v osnovnih šolah izpostavila pomen digitalnih kompetenc, ki naj bi jih vsak otrok razvil in spoznal do svojega 12. leta.
Sogovorniki na okrogli mizi so poudarili, da bi bilo treba nujno spremeniti šolske učne načrte, po katerih bi lahko v osnovne šole uvedli obvezni predmet računalništva. Le tako bi lahko učenci dobili osnovna funkcionalna znanja programiranja, kodiranja, predvsem pa algoritmičnega mišljenja, enega ključnih elementov funkcionalne pismenosti. To je način razmišljanja, s katerim lažje sledimo navodilom in postopkom ter poiščemo rešitve za kompleksne probleme. Prav tako bi morali učitelji računalništva spet postati učitelji, ne pa vzdrževalci računalniške opreme po šolah.
Ni družbene in gospodarske dejavnosti, ki ne bi bila povezana z digitalizacijo, zato je znanje računalništva življenjskega pomena. Znanje računalništva pa ne pomeni, da znamo samo uporabljati računalnik, ampak gre za učenje algoritmičnega načina razmišljanja.
Naporna solo akcija
Radovan Krajnc: "Prepričati moramo starše, šolo in sindikate, da so spremembe nujne. Šele potem bo dovolj energije za spremembo."
Radovan Krajnc, svetovalec za področje računalništva na zavodu za šolstvo, ki je skrbnik učnih načrtov, je poudaril, da je sprememba učnih načrtov zelo naporna solo akcija:
"Prepričati moramo starše, šolo in sindikate, da so spremembe nujne.
Šele potem bo dovolj energije za spremembo. Vedeti moramo, da spreminjanje predmetnika pomeni boj za delovna mesta."
Dodal je, da tujih modelov ne moremo preprosto prenesti v naš sistem, da pa učitelji lahko dosegajo učne cilje na svoj način z uporabo tehnologije in programiranja.
Računalništvo kot obvezni predmet
V gimnazijah (učni načrt iz leta 2008) je računalništvo obvezni predmet v prvem letniku.
V osnovnih šolah (učni načrt je iz leta 1998) je eden od 84 izbirnih predmetov v 4., 5. in 6. razredu. Le deset odstotkov generacije si izbere računalništvo. V drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju (novejši učni načrt) je eden od petih izbirnih predmetov.
Organizirano računalništvo je od leta 1970 dodatna vsebina. Leta 1977 je potekalo prvo računalniško tekmovanje.
Orodje, ki ga morajo znati uporabljati vsi
"Šolstvo mora biti splošno digitalizirano. Na fakulteto želimo dobiti dobre študent, da jih lahko naučimo še boljšega programiranja. Šolski sistem je počasen, računalništvo pa se spreminja hitro. V šolski sistem bi morali vgraditi možnost hitrih sprememb," je povedal prof. dr. Nikolaj Zimic, dekan FRI Univerze v Ljubljani, in dodal, da je računalništvo orodje, ki ga morajo znati uporabljati vsi.
Borut Žalik, dekan FERI Univerze v Mariboru: "Nekateri sploh ne vedo, da so talentirani, zato jim moramo dati možnosti, da se razvijejo tudi na področju računalništva."
Prof. dr. Borut Žalik, dekan FERI Univerze v Mariboru, je izpostavil problem omejenih človeških virov kot glavni problem pri uvajanju računalništva v šole. "Imamo majhno populacijo, zato moramo z njo smotrno ravnati. Nekateri sploh ne vedo, da so talentirani, zato jim moramo dati možnosti, da se razvijejo tudi na področju računalništva," je poudaril.
"Na ravni tehnologije so spremembe res hitre, na ravni konceptov pa ne. Vemo, katera jedra mora učitelj posredovati učencem. Moramo najti temeljna znanja za prihodnjih 50 let, to je treba potem samo še podkrepiti s tehnologijo, da bomo ves čas v koraku s časom," je dodal Borut Žalik. Po njegovem mnenju imamo problem demokracije – diktaturo množice nad manjšino. "Potrebujemo obvezni predmet računalništva v osnovnih šolah tri ure tedensko. To pomeni, da moramo nekomu nekaj vzeti, bo rekla večina. Ne gledamo pa naprej, kaj potrebujemo, zato imamo tudi na splošno težave."
Šibko financiranje kot vzrok za težave v šolstvu
Stane Pejovnik: "Dokler ne bo šolstvo financirano tako, kot mora biti, se bomo ukvarjali s socialnim statusom zaposlenih. Letos za šolstvo dajemo manj kot leta 2009."
Prof. dr. Stane Pejovnik, nekdanji rektor ljubljanske univerze in predsednik ZOTKS, ki kljub nestabilnemu financiranju organizira tekmovanja, se je obregnil ob financiranje: "Dokler ne bo šolstvo financirano tako, kot mora biti, se bomo ukvarjali s socialnim statusom zaposlenih.
Letos za šolstvo dajemo manj kot leta 2009. Sistem, v katerem je treba stalno nekaj spraševati, ne more biti učinkovit. Ni nobene svobode za odpiranje radovednosti in programov za dodatno znanje.
" Izpostavil je tudi možnost za projektno delo, pri katerem bi sodelovali učenci. "V tujini je projektno delo takoj za osnovnim delom v šoli."
Na računalniško olimpijado v Kazan
Na Fakulteti za računalništvo Univerze v Ljubljani je potekalo tudi tekmovanje za udeležbo na računalniški olimpijadi, ki bo letos avgusta v Kazanu. Slovenski študenti se kljub pomanjkljivim učnim načrtom vedno uvrstijo izjemno dobro. Dr. Darko Pevec, vodja slovenske ekipe za mednarodno računalniško olimpijado, je prepričan, da mora vsa družba spodbujati razvoj računalništva.
Na olimpijado so se uvrstili:
Tim Poštuvan, Zavod za računalniško izobraževanje Ljubljana
Bor Brecelj, Zavod za računalniško izobraževanje Ljubljana
Mihail Denkovski, II. gimnazija Maribor
Urban Duh, II. gimnazija Maribor
Najstarejši delujoči osebni računalnik prihaja iz Idrije
Zmagovalci natečaja za najstarejši delujoči osebni računalnik: Kočar Miha, OŠ Martina Krpana iz Ljubljane, Nejc Grošelj, Gimnazija Jurija Vege iz Idrije in Jure Kramar, Osnovna šola Polhov Gradec.
Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) in podjetje Intel Corporation sta v sodelovanju s podjetjem E-misija organizirala natečaj za najstarejši še delujoči osebni računalnik (PC), ki temelji na arhitekturi Intel x86 in je star vsaj 15 let (letnik 2001 ali starejši).
Natečaj je bil namenjen osnovnim in srednjim šolam. Ker stari računalniki delujejo počasi ter so potratni in zastareli, so prve tri šole z najstarejšimi računalniki nagradili z novimi napravami.
Najstarejša slovenska realka Gimnazija Jurija Vege iz Idrije je prijavila pravo antikviteto – Siemens SAB80286-16-N, procesor Intel 80286 16 MHz, letnik izdelave 1986. Na drugo mesto se je uvrstila Osnovna šola Polhov Gradec z računalnikom Toshiba T3100/40, procesor Intel 80286 12 MHz, letnik izdelave 1989, na tretje pa Osnovna šola Martina Krpana iz Ljubljane z računalnikom Psion MC400, procesor Intel 80C86 7.68 MHz, letnik izdelave 1990.
Najstarejši delujoči osebni računalnik prihaja iz Idrije - Siemens SAB80286-16-N, procesor Intel 80286 16 MHz, letnik izdelave 1986.
