Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Srdjan Cvjetović

Sreda,
17. 4. 2013,
13.29

Osveženo pred

9 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Sreda, 17. 4. 2013, 13.29

9 let

Plačljive spletne vsebine: priložnost ali past?

Srdjan Cvjetović

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Zaradi vse manjšega zaslužka iz tradicionalnih virov nemalo medijskih hiš spet razmišlja o uvedbi plačljivega dostopa do svojih spletnih in mobilnih vsebin. Kako (ne)premišljena bi bila ta poteza?

Večina spletnih vsebin bo v treh letih dostopna le še proti plačilu, namigujejo rezultati najnovejše raziskave, ki jo je opravilo podjetje za tržno svetovanje Simon-Kucher & Partners. Ker komaj dobra četrtina medijskih hiš, ki so sodelovale v raziskavi, pričakuje opazno rast dobička v prihodnjih treh letih, jim negotova in nespodbudna prihodnost spet v misli prinaša ideje o zaračunavanju spletnih vsebin. Približno dve tretjini anketiranih medijskih hiš pričakujeta, da je konec samoumevnosti brezplačnih spletnih vsebin, in ocenjujeta, da bo v treh letih 90 odstotkov spletnih vsebin dostopnih le še proti plačilu. Ključno vprašanje: kaj je prava cena? Omenjena raziskava še ugotavlja, da imajo v medijih najbolj črnoglede napovedi od vseh panog, vsebine z dodano vrednostjo proti plačilu so mnogim videti kot najboljši preboj iz potencialno slabih poslovnih številk. Toda ali se ponudniki vsebin dobro zavedajo, kaj je prava cena za neko vsebino. Prava cena je seveda tista, ki so jo uporabniki še pripravljeni plačati, in ta je odvisna ne le od posamezne vsebine, temveč tudi od posameznega trga in navad bralcev.

Medijske hiše verjamejo, da je bralce mogoče prepričati o upravičenosti zaračunavanja spletnih vsebin. V eni izmed raziskav, ki so jo opravili v Veliki Britaniji, so ugotovili, da bi bila polovica bralcev spletnih različic dnevnih časopisov pripravljena prestaviti zgornjo mejo sprejemljivega zneska s 15 funtov (18 evrov) na 20 funtov (24 evrov) mesečno.

Toda mi nismo Velika Britanija, nimamo britanskih plač in, kot kaže, nismo pripravljeni plačevati enako kot na Otoku. Tri države, trije cenovni modeli V Sloveniji se je pred časom enajst medijev priključilo sistemu Piano, ki so ga razvili slovaški razvijalci. Enotni dostop do njihovih 39 storitev je vreden 1,99 evra v primeru tedenske naročnine ali 4,89 evra mesečno oziroma 48,90 evra letno. Na Slovaškem je dostop do vsebin tam sodelujočih enajstih medijskih hiš občutno cenejši, saj je treba za tedenski dostop odšteti 1,39 evra, za mesečnega 3,90 in za letnega 39 evrov. Sistem Piano so poleg Slovenije in Slovaške vzpostavili še na Poljskem, kjer ponujajo skupno tedensko naročnino za slabih deset zlotov oziroma 2,40 evra, dvakrat dražja je mesečna naročnina, letna pa je, enako kot pri nas in na Slovaškem, v višini desetih mesečnih naročnin. Na Poljskem je v sistem Piano vključenih 47 medijskih storitev. Koliko je zares naročnikov? Marca lani, en mesec po uvedbi sistema v Sloveniji, so se v slovenski družbi Piano Media pohvalili z rezultati, ki so presegli pričakovanja, in 25 tisoč prijavljenimi uporabniki v promocijskem obdobju, a podobnega optimizma pozneje ni bilo več mogoče zaslediti. Ocene, ki jih je nekaj mesecev pozneje povzel Mirovni inštitut, niso dosegle niti dva tisoč naročnikov. Z vprašanjem o številu naročnikov smo se obrnili tudi na družbo Piano Media, a so nam odgovorili, da nam tega podatka ne morejo razkriti, ker gre za poslovno skrivnost. Planet Siol.net in najdi.si ne gresta za plačljivi zid Modeli zaračunavanja vsebin, ki so lahko uspešni na enem trgu, kje drugje ne bodo učinkovali – s tem se strinjajo tudi v podjetju TSmedia, ki skrbi za več digitalnih medijev, tako za plačljivi poslovni imenik bizi.si kot tudi za prosto dostopne medije, kot sta Planet Siol.net in najdi.si. Poslovni imenik bizi.si omogoča vpogled v pomembne podatke, ki jih podjetja potrebujejo za odločanje in vpogled v poslovanje partnerjev, kot so blokirani računi ali stečaji podjetja. Gre torej za zelo specifične podatke z visoko dodano vrednostjo, kar upravičuje zaračunavanje dostopa.

Mediji izdajatelja TSmedia s splošnimi informativnimi vsebinami, kot sta Planet Siol.net in najdi.si, pa so v celoti dostopni brez plačila. In tako bo (vsaj še nekaj časa) tudi ostalo, napovedujejo. "Z našimi mediji želimo utrjevati svoj položaj na trgu in ponuditi uporabnikom možnost pridobitve verodostojnih ter aktualnih informacij. Menim, da bi s plačljivostjo v tem trenutku izgubili vsi, tako izdajatelji kot uporabniki," je povedal Franci Valjavec, v. d. odgovornega urednika Planet Siol.net.

Ne spreglejte