Napihnjena laž o največjem spletnem napadu

Poročanja so bila precej dramatična, virtualni spopad pa se dejansko odvija med Spamhausom, nepridobitno organizacijo, ki sledi vsiljeni elektronski pošti in ponudnikom elektronske pošte omogoča omejevanje nezaželenih vsebin, in Cyberbunkerjem, nizozemskim podjetjem, ki gosti strežnike, ki naj bi se jih uporabljalo v nečedne namene. Res je torej, da medsebojni napadi potekajo, medmrežje pa vendarle ni ogroženo in domneve o upočasnjenem delovanju niso bile potrjene. Spopad se je pravzaprav začel že pretekli teden, a ga takrat ni nihče opazil, spletne strani Netflixa in BBC-ja pa prav tako niso zabeležile težav v svojem delovanju kljub poročanju o tem, da nekaj časa celo naj ne bi bile dostopne. Spletne strani, ki beležijo podatke o obremenjenosti medmrežja, prav tako niso zabeležile nikakršnega povečanja obremenitve proti Nizozemski ali iz nje.

Kdo služi na račun strahu? Novico o napadu naj bi v javnost spravilo podjetje CloudFlare, ki prodaja zaščito proti napadom DDoS, ki naj bi potekal tudi med Spamhausom in Cyberbunkerjem. Lastniki CloudFlara trdijo, da so prav oni zaslužni za zaščito velikih spletnih strani, kot so na primer tiste New York Timesa.

Strokovnjaki medmrežje ponazarjajo z avtocesto, pri čemer napadi DDoS zgoščujejo promet in povzročajo zastoje. Največji spletni napad DDoS je imel pred dvema letoma hitrost sto gigabitov na sekundo.