FBI z nadzorom nad uporabnike socialnih omrežij

FBI je v ta namen objavil razpis, prek katerega bo izbral podjetje, ki bo izdelalo sistem za nadzor in spremljanje dejavnosti uporabnikov tako Facebooka in Twitterja kot drugih socialnih omrežij. Točne informacije o tem, kako bi deloval tovrstni sistem, niso znane. Kot poroča Digital Trends, bi bil FBI na tak način sposoben iskati in locirati dogajanje ter morebitne incidente, ki bi bili povezani s terorizmom in spletnim kriminalom. Vendar pa bi jim pri tem pomagale le javno dostopne informacije, kar pomeni, da preiskovanje uporabnikov, ki imajo dobro poskrbljeno za svojo varnost (svoje objave delijo le s prijatelji ali določenim krogom ljudi), ne bi prišlo v poštev. Zakaj prav socialna omrežja? Odločitev za nadzor nad uporabniki socialnih omrežij je po eni strani popolnoma smiselna, saj se danes prvi odzivi na pomembna dogajanja pojavljajo prav na socialnih omrežjih, zato ni presenetljivo, da si želijo temeljit vpogled v dogajanja na teh omrežjih. Agenti bodo pridobljene informacije vnesli v posebne digitalne karte, jih povezali z drugim dogajanjem in lokacijami, skupaj z ambasadami, vojašnicami in lokacijami prejšnjih terorističnih napadov, ter vremenskimi in prometnimi razmerami ter si tako izdelali "popolno sliko razmer na terenu". Tovrstne informacije bi jim pomagale pri lociranju potencialnih groženj, analizi njihovega gibanja in akcij, ki bi lahko prerasle v zločine ali izgrede. A ne pozabimo, čeprav namerava FBI preiskovati le javne objave, morajo biti pozorni pri svojih objavah tudi tisti uporabniki, ki so si v nastavitvah zasebnost uredili tako, da delijo objave in fotografije le s prijatelji. Facebook namreč shranjuje podatke in objave uporabnika, ki jih je ta kadarkoli objavil na tem socialnem omrežju, čeprav jih izbriše. Težavo predstavlja tudi do zdaj neznan način, kako se bo ta analiza izvedla. Zanimivo bo tudi videti, ali bo na primer FBI kot grožnjo vzel tudi podpornike hekerskih skupin na Facebooku in Twitterju. Mnogi od teh so kliknili na te skupine le za to, da lahko spremljajo njihovo dogajanje. Pirc Musarjeva: Sodobne tehnologije takšne funkcionalnosti vsekakor omogočajo Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je dejala, da se moramo zavedati, da sodobne tehnologije takšne funkcionalnosti vsekakor omogočajo in iluzorno bi si bilo predstavljati, da si obveščevalne agencije zatiskajo oči pred možnostmi, ki jih ponujajo orodja za analiziranje podatkov v povezavi z ogromnimi količinami podatkov, ki se objavljajo na spletnih družbenih omrežjih. "Ne gre pozabiti, da so največji zbiralci osebnih podatkov na spletu podjetja, ki so ustanovljena v ZDA in ki so dolžna spoštovati tamkajšnjo zakonodajo, med katero sodijo tudi Patriot Act in National Defense Authorization Act (NDAA), ne pa slovenske." "Pred objavami osebnih podatkov je treba premisliti" Pirc Musarjeva je še dodala, da se lahko tako omenjeni nadzor nanaša na vse uporabnike spletnih storitev, ne glede na to, od kje prihajajo, zakonodaja pa praviloma posebnih opozoril posameznikom – kot tudi glede dejavnosti obveščevalnih agencij izven spleta - ne predvideva, zato se moramo kot uporabniki vsi zavedati, da je treba premisliti pred objavami osebnih podatkov. Žal se lahko po njenem mnenju posamezniki kljub temu pogosto znajdejo v situacijah, ko so zaradi kršitev načela točnosti in ažurnosti osebnih podatkov pomotoma uvrščeni na sezname iskanih storilcev kaznivih dejanj, osumljencev za teroristična dejanja in podobno. "Izgovori – ki tudi sicer ne držijo - češ da nimate kaj skrivati, vam takrat ne bodo prav nič pomagali." Se nam bliža konec svobode govora in izražanja na internetu? Z zakoni, kot so SOPA, PIPA in ACTA, gremo zagotovo v to smer.