Zaradi prisilne hospitalizacije mladoletnice, ker ni želela k očetu, še enkrat na sodišče

Ker zdaj 19-letna Anja Serec, prej Sekolovnik, ni hotela živeti pri očetu, kateremu jo je dodelilo sodišče, je sodišče odredilo izvršbo. Deklica se je upirala in odpeljali so jo najprej v mariborsko, nato še v ljubljansko pediatrično bolnišnico, na koncu pa jo preselili v otroško bolnišnico v Šentvid pri Stični. Dekle trdi, da brez diagnoze in brez vsake pravne podlage, zato zdaj toži državo.

Okrožno sodišče: Državni organi niso nič krivi Gre za nadvse tragično zgodbo žrtve dolgotrajnega in tudi krutega postopka dodeljevanja skrbništva med nekdanjima zakoncema. Dekle za svojo kalvarijo krivi državne organe. Odgovorni naj bi bili za grobe posege v njene osebnostne pravice, kršena naj bi ji bila svoboda gibanja, saj je bila prisilno hospitalizirana. Zaradi pretrpljenih duševnih bolečin je na pravdnem oddelku zahtevala sto tisoč evrov odškodnine, a je tožbo marca letos izgubila. Na okrožnem sodišču so presodili, da ni podlage za njen tožbeni zahtevek, in ga v celoti zavrnili.

Višji sodniki razveljavili sodbo in jo vrnili v ponovno presojo Senat višjega sodišča je sredi oktobra presodil, da sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo vseh določb materialnega prava, zaradi česar je dejansko stanje deloma ostalo nepopolno ugotovljeno. "Gre za cele sklope pravno relevantnih dejstev, ki jih višje sodišče ne more samo ugotavljati na pritožbeni stopnji, saj bi s tem strankam odvzelo pravico do pritožbe," so zapisali višji sodniki.

Sodbo prvostopenjskega sodišča so zato razveljavili in zadevo vrnili v ponovno presojo. Anja bo tako morala znova podoživljati travme na sodišču.

Trikrat k mami, četrtič k očetu Ko je bila Anja stara sedem let, so se starši ločili. Sodišče jo je trikrat dodelilo mami, četrtič, leta 2007, pa očetu. K njemu bi morala decembra tega leta, a tega ni želela, zato mu deklice mama ni predala. Ko sta šli februarja 2008 k zdravnici v Mursko Soboto, sta ju poleg zdravnice pričakala še psiholog in sodni izvršitelj.

Mami je bilo rečeno, naj deklico preda izvršitelju, a ker je jokala in se oklepala mame, se je psiholog dogovoril z izvršiteljem, da Anje ne bo odpeljal. Je pa zdravnica naročila, naj deklico, ki je hlipala, da se raje ubije, kot da gre k očetu, odpeljejo na psihiatrični oddelek mariborske pediatrične bolnišnice. Čeprav ji niso postavili nobene diagnoze, je Anja tam ostala tri tedne, potem so jo odpustili in poslali k mami. A le za dva dni.

Leto dni za zidovi psihiatrije 14. marca 2008 se je pred domačo hišo pojavil sodni izvršitelj v spremstvu več policijskih in reševalnih vozil. Odpeljali so jo na oddelek za psihiatrijo ljubljanske pediatrične klinike. Čeprav je bila odločno proti, se je morala tam nekajkrat sestati z očetom. "Po srečanju z njim sem bruhala in imela težave s pritiskom. Ko so dojeli, da si stikov ne želim, so me le pustili pri miru," je o svoji zgodbi pozneje povedala Anja. Sredi junija 2008 so jo premestili v otroško bolnišnico v Šentvid pri Stični.

Kot trdi, je šlo za hospitalizacijo brez odločbe sodišča, torej brez vsake pravne podlage. Po skoraj letu dni za bolnišničnimi zidovi je s pomočjo odvetnika Francija Matoza dosegla, da jo je sodišče dodelilo materi.

Odpovedali državni organi, ki bi morali delati v korist otroka V svoji tožbi je skušala dokazati, da so v njenem primeru odpovedali vsi državni organi in institucije, ki bi morali zagotoviti otrokovo korist. Tako Okrožno sodišče v Murski Soboti, ko ni upoštevalo njenega mnenja, kot izvedenka, ki je izdala mnenje, pri tem pa mladoletnega dekleta ni pregledala, nov izvedenec pa ni bil postavljen. Za svojo kalvarijo krivi tudi pristojni CSD, ki je podal mnenje sodišču, ni pa upošteval njenih največjih koristi.

Večkrat je namreč jasno povedala, da si stikov z očetom ne želi, še manj, da bi pri njem živela. V tožbi omenja tudi dolgotrajnost odločanja, saj je ponovni postopek glede dodelitve mami trajal leto in en dan, medtem ko so bili predlogi za izdajo začasnih odredb zavrnjeni. CSD je bil tudi seznanjen s tem, da ne bo šla živet k očetu, in bi ji lahko postavil skrbnika, saj so bili, kot navaja v pritožbi, njeni interesi v izrazitem nasprotju z očetovimi.

Po mnenju zagovornika je bila neutemeljena tudi leto dni trajajoča prisilna hospitalizacije – njen namen naj bi bila prisila k vzpostavitvi stikov z očetom. Anja je bila tam proti svoji volji in po trditvah zagovornika brez izvedenega ustreznega postopka. Čeprav so CSD pozvali, naj ji uredijo drugo namestitev, se ta ni odzval.