V prvih petih dneh oktobra štiri smrtne žrtve

A je še vedno daleč od ničelne stopnje, ki si jo snovalci zakonov o prometu želijo doseči. September je bil kljub številnim preventivnim akcijam zaradi začetka novega šolskega leta precej črn za območje na cesti med Solkanom in Tolminom, kjer je na dveh še posebno perečih točkah umrlo kar šest oseb.

Spet po nasprotni strani avtoceste

Ceste so drugega 2. oktobra zahtevale dve življenji, v petek pa so vzele še dve. Policisti so namreč poročali, da se je na gorenjski avtocesti v bližini viadukta Tržiška Bistrica zgodila huda prometna nesreča, v kateri je umrla 71-letna državljanka Italije. Ta je po avtocesti zapeljala v nasprotno smer in trčila v avtomobil, ki ga je vozil 39-letni Tržačan. Na srečo so bili voznik in njegova sopotnica ter devet in enajst let stara otroka le lažje poškodovani. Do šestega oktobra lani je na naših cestah ugasnilo življenje petih udeležencev v prometu. Še enkrat več se je izkazala pravilna domneva tako Bojana Žlendra z Agencije za varnost prometa kot dolgoletnega inštruktorja varne vožnje Braneta Kuzmiča, ki sta nesreče, ki se zgodijo zaradi vožnje v nasprotno smer, povezovala s starostjo voznikov. Kot sta povedala za Planet Siol.net, stari vozniki niso vajeni avtocest, težave jim delajo izvozi, uvozi in tudi krožišča, in sicer kljub dobro vidnim oznakam na cestah. Problem pa je tudi razvoj tehnologije, saj, kot je pojasnil Kuzmič, avtomobili niso več takšni, kot so bili pred desetletji. Na Gorenjskem je v petek v naselju Rečica pri Bledu je umrl tudi 59-letni pešec, ko je alkoholiziran 31-letni voznik zapeljal zunaj vozišča in trčil vanj.

Prehitra vožnja

"Najpogostejši vzrok prometnih nesreč s smrtnim izidom in telesnimi poškodbami je še vedno neprilagojena hitrost in nepravilna smer vožnje," je zapisala vodja sektorja za odnose z javnostmi na policiji Vesna Drole. Ni odveč poudariti, da je med pogostimi razlogi za povzročitev prometnih nesreč tudi alkohol.

Kot so pojasnili na policiji, se je v obdobju od januarja do avgusta zgodilo 78 prometnih nesreč s smrtnim izidom, v katerih je umrlo 79 oseb, in 4598 nesreč s telesnimi poškodbami. Med njimi je bilo 608 udeležencev v prometu huje ranjenih, 5585 pa laže.

Sicer kaže, da se razmere glede prometnih nesreč s smrtnim izidom na slovenskih cestah izboljšujejo, a statistika je neizprosna; 93 mrtvih udeležencev v prometu je namreč še daleč od cilja, ki so si ga začrtali vsi tisti, ki se s tovrstno problematiko ukvarjajo.