Stečajni upravitelj: Stečaj Mipa ni bil potreben, nagajale so banke

Z zaslišanjem prič se je nadaljevalo sojenje nekdanjemu koordinatorju skupine Mip Vojtehu Volku, njegovemu sinu Marku Volku in zetu Martinu Kovaču.

Člani družine Volk (danes je bil na sodišču le Vojteh Volk, druga dva sta se opravičila zaradi službenih obveznosti) so se na zatožni klopi znašli zaradi očitkov tožilstva, da so v sostorilstvu zavajali banke z neresničnimi podatki o poslovanju podjetij v skupini Mip.

Fiktivna pogodba, neodplačana posojila in nenamenska poraba posojila Med zamolčanimi in neresničnimi podatki je pogodba o šest milijonov evrov vrednem prenosu tehnologije za izdelavo mortadele, ki jo je Mip sklenil z romunsko družbo Carnig, navaja obtožnica. Po mnenju tožilstva je pogodba fiktivna, ker prenosa tehnologije v resnici nikoli naj ne bi bilo, terjatev do Carniga, s katero naj bi si Mip poplačal svojih šest milijonov, pa v resnici nikoli ni obstajala.

Mip naj bi banke zavajal tudi z lažnimi podatki o uspešnosti srbskega podjetja Kolbis. Vsi trije obdolženi naj bi vedeli, da so poslovni podatki Kolbisa slabi, a so to bankam zamolčali.

Obtožnica Vojtehu Volku očita še nenamensko porabo posojila banke SID. Ta je Mipu odobrila 4,5 milijona evrov posojila, polovico od tega namensko za srbsko družbo Kolbis, prek katere je želel Mip delovati na srbskem trgu. A Kolbis naj bi pol milijona od tega namenskega posojila nakazal italijanski družbi Eurovit, ki je bila v lasti Volkovih. V Eurovitu naj bi nato poniknilo 315 tisoč evrov tega posojila.

Vojteh Volk zavrnil očitke iz obtožnice Vojteh je v svojem zagovoru na prejšnji obravnavi zavrnil očitke iz obtožnice. Glavni krivec za takšen konec so po njegovem banke, ki niso imele razumevanja za prezadolženost skupine Mip. Ker banke med drugim kratkoročnih posojil niso spremenile v dolgoročne in niso uvedle moratorija na odplačevanje glavnic, se je uresničil scenarij, ki si ga nihče ni želel: stečaj in izguba delovnih mest, je navajal obdolženi.

Zatrdil je tudi, da posel z romunskim Carnigom ni bil fiktiven. Mip je v romunski trg vlagal znatna finančna sredstva, šest milijonov, ki naj bi jih vložili v prenos tehnologije za mortadelo, pa naj bi si Mip poplačal postopoma, v obdobju sedmih let. Mip je namreč po pojasnilih Vojteha Volka s Carnigom sklenil pogodbo, po kateri bi za vsak kilogram mortadele, prodane na romunskem trgu, Mip dobil 0,56 evra.

V sedmih letih naj bi Carnig v Romuniji prodal 11 tisoč ton mortadele. V svojem dolgem zagovoru je zavračal tudi očitke o nenamenski porabi posojila, ki ga je Mip pridobil za družbo Kolbis, in o potvarjanju bilanc te srbske družbe.

Da so krive banke, je danes zatrjeval tudi stečajni upravitelj, ki je imel kar tri konkretne ponudbe za rešitev Mipa, a so vse padle v vodo. "Banke so nagajale, saj bi Mip lahko delal naprej, če bi ga nekdo prevzel," je vztrajal stečajni upravitelj.

"Turki so želeli prevzeti Mip v celoti, vse je bilo že urejeno, nato pa se je zgodil zbor krajanov z županom na čelu. 'Vidim, da smo tukaj nezaželeni,' je rekel Turk. Tri takšne poskuse smo imeli," je še navajala priča, ki je "žalostna, da je na koncu SID banka svoj delež prodala za en evro".