Po Trbovljah in Zagorju so se aprila 1928 razširile govorice, da je pri Sv. Urhu, na hribu, ki deli Zagorsko in Trboveljsko dolino, zakopan zaklad.
Sumljiva skica
Jutro sredi aprila 1928 poroča: "Pred dnevi je odsedel svojo kazen v mariborski kaznilnici neki jetnik, ki je bil obsojen na večletno ječo. Preden so ga izpustili, so napravili na njem običajno temeljito telesno preiskavo. Neki jetniški uradnik je opazil, da ima odsluženi jetnik pri sebi v perilu zamotan papir. Uradniki so mu papir, ki ga je jetnik sumljivo skrival, odvzeli. Kako so se pa začudili, ko so videli, da je na papirju načrtana skica pogorja med Zagorsko in Trboveljsko dolino, ki kulminira pri vasici Sv. Urha. Razumljivo, da so lastnika sumljivega papirja obdržali še nadalje v zaporu, nenavadni načrt pa so poslali trboveljskim orožnikom."
Kaj je vseboval načrt?
"Vesto izdelana skica predstavlja že prej omenjeni del terena. Pot, ki je načrtana na skici, vodi od trboveljske postaje, krene od glavne ceste na levo skozi vasico Bevško od tam naprej k Sv. Urhu. Pri kapelici v vasi krene markacija, ki jo zahteva skrivnostni načrt, na desno, od tam pa zapelje v majhen gozdič. Dvesto korakov od gozdovega parobka stojita dve bukvi, ki nosita skrivnostno znamenje. Načrt pravi dalje: Od zaznamovanih bukev pojdi trideset korakov do smreke, ki stoji na samem. Tu pri tej smreki koplji tako, da si obrnjen s hrbtom proti bukvam – in našel boš, kar iščeš."
Tajnost jetnika v dosmrtni ječi
"V kaznilnici so jetnika, ki bi moral zapustiti mariborsko jetnišnico, zaslišali in sestavili zapisnik. Na vprašanje, kje je dobil skrivnostni papirček, je izjavil, da mu ga je dal njegov tovariš, ki se nahaja istotako v mariborskih kaznilniških zaporih, kateremu pa papir nič ne hasne. Dotični njegov tovariš namreč ne bo zagledal nikoli svobodnega dne, ker je obsojen v dosmrtno ječo. Po izpovedi jetnika je pri naznačeni smreki v gozdu pri Zeleni travi zakopan zaklad."
Kako je prišel zaklad tja?
"Vest, da iščejo orožniki pri Sv. Urhu zaklad, je povzročila najrazličnejše komentarje v vseh rudarskih revirjih. Nekateri ljudje izpovedujejo, da se je pred mnogimi leti izvršil v okolici Sv. Urha velik vlom, a so bili vlomilci takoj zasledovani in so morali po vsej domnevi skriti naropano blago v omenjenem gozdičku. Dotična vlomilska družba je imela še več drugih krvavih dejanj na vesti. Ko so te lopove polovili, so bili eni obsojeni na večletno ječo, drugi pa celo v dosmrtno. Natančno skico, kamor so shranili in zakopali zaklad, je imel baš eden izmed krvolokov, ki je bil obsojen v dosmrtno ječo. Vedel je, da nima zanj skrito bogastvo nikakega haska več. Hotel pa je osrečiti tovariša, ki je bil baš sedaj na vrsti, da prvi zapusti kaznilniške prostore. Slučajna opreznost kaznilniških uradnikov pa je prišla na sled omenjeni skrivnostni zadevi."
Preiskave s krampom in lopato
S skrivnostnim papirjem v rokah so se po pisanju Jutra trboveljski orožniki podali na delo. Kljub vestnemu in marljivemu kopanju pa niso našli mesta, kjer naj bi počival zaklad. Svojim tovarišem so prišli na pomoč še zagorski orožniki, a žal tudi zaman. Po nekajdnevnem preiskovanju so orožniki obupali.
"Navzlic neuspehu te preiskave s krampom in lopato pa seveda senzacijonalna vest še nadalje neti v marsikom željo, da postane srečni lastnik zakopanih zakladov. Trboveljčani in Zagorjani so oprezali vse dni z daleka, ko so stikali in kopali varnostni organi na naznačenem mestu. Komaj so orožniki prenehali z delom, so se pojavili okoliški prebivalci, ki so prihiteli oboroženi s krampi in lopatami, da dvignejo zaklad, pa naj bo pet klafter pod zemljo. Kopači so že nekaj dni vestno na delu in hite z zavistjo, kajti vsak hoče biti oni srečnik, ki bo dvignil iz zemeljskega osrčja skriti zaklad. Oh da, kdo bo le oni srečnik?"