Politik Janša in novinar Berglund iz oči v oči

Kot je znano, je Janez Janša proti finskemu novinarju Magnusu Berglundu, ki je objavil dokumentarno oddajo z naslovom Resnica o Patrii, in finski televiziji YLE, ki je oddajo predvajala, vložil odškodninsko tožbo zaradi besed, da je oseba, ki je v Patrijinih dokumentih označena z J, Janša in da je Patria podkupila takratnega predsednika vlade.

Odškodnina prisojena, sodba razveljavljena V tožbo je zajel tudi slovenska akterja, ki sta v oddaji nastopala, in sicer direktorja Sistemske tehnike Milana Švajgerja in nekdanjega generalnega direktorja policije Bojana Potočnika, od njiju pa je zahteval 1,51 milijona evrov odškodnine in umik sporne izjave, kar bi morali objaviti tako finska kot slovenska nacionalna televizija, pa tudi nekateri osrednji slovenski časopisi.

Sodnik Matej Papler je decembra 2011 primer sklenil in odločil, da je Janša upravičen do odškodnine, vendar ne v zahtevani višini. Janši je namreč prisodil 15 tisoč evrov odškodnine in umik izjav ter objavo sodbe. 6500 evrov bi mu moral plačati tudi Potočnik, medtem ko je bila tožba zoper Švajgerja zavrnjena. Predsednik SDS pa bi moral obema, tako Potočniku kot Švajgerju, pokriti sodne stroške v višini dvakrat po 6200 evrov.

Stranke so se na takšno sodbo pritožile, višje sodišče pa presodilo, da mora zadeva v ponovno presojanje, saj sodišče ni zaslišalo glavnega osumljenca, novinarja Berglunda. Tako sodišče prek videokonference danes zaslišuje finskega novinarja, ki svoje delo opravlja 18 let, zadnjih deset let kot preiskovalni novinar.

Berglund: Iz Patrie nikoli niso zanikali navedb v oddaji Pojasnil je, da je prvo oddajo o Patrii naredil leta 2007, da je bilo za državljane Finske izrednega pomena, da se razkrije, kako državno podjetje Patria porablja denar davkoplačevalcev, in da je na oddaji delal več mesecev. Svoje vire znotraj Patrie je zaščitil, tudi zdaj jih ne bo imenoval, "vsi podatki v oddaji pa so resnični".

"Leta 2008 sem se prepričal, da se je pri poslih v Sloveniji uporabljalo enake metode kot v Egiptu," je navajal Berglund in dodal, da je bil pri svojem delu še posebej skrben, da je ščitil vire, "ki so povedali, da se bojijo ljudi v Sloveniji, bali so se za svoja življenja". Poudaril je, da nihče iz Patrie do zdaj nikoli ni zanikal zadev, ki so bile objavljene v oddaji, "podatki še vedno držijo. Nisem ne policist ne tožilec, moja naloga se je končala pred petimi leti in pol".

Do slovenskih sogovornikov s pomočjo novinarja Blaža Zgage Na vprašanje sodnika, kako je prišel do sklepa, da je Patria podkupila Janeza Janšo, je povedal, "da to temelji na dokazih, ki sem jih dobil iz Patrie, in na pripovedi virov iz Patrie". Do slovenskih sogovornikov je prišel s pomočjo novinarja Blaža Zgage, "saj se pri novinarskem mednarodnem delu vedno povežem s kakšnim kolegom, ki mi pojasni določene zadeve, moram pa poudariti, da nihče od slovenskih sogovornikov ni bil moj vir".

Oddaja je bila o gospodarstvu in ne o politiki Oddaja je bila objavljena 1. septembra 2008, na vprašanje Berglundovega zagovornika Andreja Kirma, ali je bila oddaja namenoma predvajana v predvolilnem obdobju v Sloveniji, je povedal, da nikakor. "Oddaja je bila pomembna za finske državljane, zato smo jo predvajali takoj po poletnem premoru oddaje, in to je bilo septembra," je pojasnil, zavrnil pa je tudi, da je bila izbira sogovornikov v Sloveniji politična. "Oddaja je bila o gospodarstvu, ne o politiki."

"Črko J sem uporabil kot sredstvo dramatiziranja" Poleg tega ni vedel, da bo oddaja objavljena tudi v Sloveniji, saj je bila namenjena finskim gledalcem, prav tako ni vedel, da bo v Sloveniji doživela tak odziv. Po njegovih besedah je slovenska nacionalna televizija takoj po objavi prosila za dovoljenje za predvajanje v Sloveniji in ker sta obe televiziji v evropski zvezi TV-hiš, se je to zgodilo.

Po njegovem mnenju je tudi žalostno, da se v vsej zgodbi toliko razpravlja o črki J. "To črko sem uporabljal kot sredstvo dramatiziranja, da bi gledalčeva pozornost vzdržala do konca," je na vprašanje, zakaj je sklepal, da gre pri tej črki za Janeza Janšo, pojasnjeval Berglund in dodal, da s časovne distance ugotavlja, da je bila to napaka, da pa se je namesto J v dokumentih pojavljala kratica PM (predsednik vlade) in Janša.

Janšev odvetnik Franci Matoz je ob tem spomnil na navedbe iz oddaje, da je oseba J potrebovala denar za pokojnino. Zanimalo ga je, ali je novinar morda to informacijo zamešal z Bartolom Jerkovićem, direktorjem hrvaškega podjetja Đuro Đaković, ki se je kasneje upokojil. Berglund je ponovil, da tega nikakor ni zamešal.

Berglund: Obžalujem, da je Potočnik zašel v težave Odgovarjal je tudi na vprašanja Potočnikovega zagovornika Uroša Pogačnika o tem, kdaj in kje sta se srečala, zakaj je klical njega, ali je sodeloval pri oblikovanju vsebine oddaje. Berglund je vse to zavrnil z besedami, da sta se srečala enkrat v nekem parku v Ljubljani, kjer sta imela kratek intervju o delu policije, in pozneje nikoli več nista bila v stiku, zavrnil pa je kakršenkoli vpliv na oddajo.

"Obžalujem, da je Potočnik zaradi oddaje zašel v težave, saj o Janši ni spregovoril niti besede, ne razumem, zakaj je Potočnik del tega procesa," je še povedal Berglund.

V kabinetu predsednika vlade so ga zavrnili Janšo je zanimalo, zakaj mu je Berglund svojo ugotovitev, da naj bi prejel podkupnino, v kabinet kot prošnjo za odziv posredoval šele na dan objave oddaje, ko je bil na izredni seji Sveta Evrope.

Berglund mu je odgovoril, da je kabinet predsednika vlade za odziv Janše prvič prosil v začetku avgusta s pojasnilom, da pripravlja oddajo o poslu s Patrio, a so ga zavrnili. Kasneje je v kabinet tudi klical, vendar so ga ponovno zavrnili.

Zadnjič je poskušal na dan oddaje, devet ur pred njenim predvajanjem, ko je predstavil tudi svoje konkretne ugotovitve, je razložil. Še cel teden pred objavo oddaje je namreč pripravljal oddajo in šele na dan oddaje so ugotovili, "da lahko za vsem stojijo".