SiolNET. Novice Črna kronika
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Nekdanja direktorja Sove: Razkrivanje tajnih podatkov lahko ogrozi življenja

3

termometer

Z izdajo tajnih podatkov Sove bi bila lahko ogrožena življenja, je povedal nekdanji prvi mož Sove Damir Črnčec, ki je sprožil kazenski postopek zoper Delovo novinarko Anuško Delić.

Danes se je z zagovorom obdolženih nadaljevalo sojenje Delovi novinarki Anuški Delić, ki ji obtožni predlog očita izdajo tajnih podatkov, in nekdanjemu direktorju Sove Sebastjanu Selanu, ki mu obtožnica očita, da kot odgovorna oseba ni ovadil Delićeve.

Kot je znano, tožilstvo Delićevi očita izdajo tajnih podatkov, ker je leta 2011 v treh člankih pisala o povezavi neonacistične skupine Blood&Honour s stranko SDS. Sporno naj bi bilo, ker naj bi objavila tajne podatke Slovenske obveščevalno-varnostne agencije Sova.

Članki so bili objavljeni v času pred parlamentarnimi volitvami leta 2011, na katerih je zmagala Pozitivna Slovenija, ki pa ji ni uspelo sestaviti vlade. Vodenje države je zato prevzela SDS, ki je že na ustanovni seji razrešila takratnega šefa Sove Selana, na njegovo mesto pa postavilo Damirja Črnčeca. Oba sta očitke zanikala že na predobravnavnem naroku.

Anuška Delić: Kakšno varnostno obveščevalno službo imamo, če jo lahko zamaje objava članka? Delićeva je v svojem zagovoru poudarila, da bi tožilstvo že zdavnaj moralo odstopiti od pregona in da gre v njenem primeru na napad na novinarstvo oziroma medije in svobodo medijev. Namesto da bi preganjalo pojave, o katerih je pisala, torej tiste, ki naj bi škodili državi in njenim institucijam oziroma tiste, ki so dopustili, da so se člani ekstremistične skupine infiltrirali v slovensko vojsko in policijo, tožilstvo preganja njo.

Zatrdila je, da je informacije dobila na internetu in z razgovori in da ni imela v rokah nobenega dokumenta Sove. Smešen se ji je zdel očitek tožilstva, da je zamajala delovanje Sove. Sprašuje se namreč, kakšno obveščevalno službo imamo, če lahko nekdo z novinarskimi orodji zamaje takšno institucijo.

Črnčec: Bil sem dolžan sprožiti postopke "Razkrivanje informacij, kako delujejo obveščevalne službe, lahko povzroči škodo tako nacionalni varnosti države kot drugim državnim organom," pojasnjuje Črnčec, ki je sprožil postopek zoper Delićevo in Selana. "V konkretnem primeru je prišlo do tega, da so se tajni podatki iz Sove znašli v časniku v zmanipuliranem kontekstu in kot takratni direktor sem bil dolžan sprožiti posebne postopke, sicer bi bil sam odgovoren," dodaja.

Opozarja še, da je bila v tem primeru ogrožena oblika oziroma metoda pridobivanja podatkov – šlo je za prisluškovanje in opazovanje –, kar je ena pomembnejših nalog obveščevalnih služb. "V praksi se lahko zgodi, da ni nobenih posledic, v skrajnih primerih pa so lahko posledice hude, tudi uboji ljudi," še pravi Črnčec in dodaja, da v nobenem primeru podatki z najvišjimi oznakami tajnosti varnostno-obveščevalnih služb ne smejo biti objavljeni v medijih.

Podbregar: Objava tajnih podatkov Sove lahko ogrozi nacionalno varnost Sova po zakonu pridobiva, vrednoti, analizira podatke in pripravlja informacije za odločanje in je edini organ, ki lahko zakonito posega v človekovo osebnost, tudi preko tajnih sodelavcev, pojasnjuje Iztok Podbregar, ravno tako eden od nekdanjih direktorjev Sove.

"Pri razkrivanju podatkov bi v skrajnem primeru lahko bila ogrožena življenja ljudi, ki se prostovoljno odločijo za sodelovanje s Sovo, da bi pomagali Sloveniji. Zato je pri večini podatkov Sove tudi oznaka tajnosti," pravi Podbregar. Poudarja še, da lahko nepooblaščena oseba pri razkrivanju tajnih podatkov ogrozi osnovno dejavnost oziroma tajno sodelovanje kot del procesa in lahko ima posledice za nacionalno varnost.

Kdo je odgovoren: tisti, ki objavi, ali tisti, ki informacije poda V konkretnem primeru meni, da bi moral za odtekanje informacij – če je do tega prišlo – kazensko odgovarjati tisti, ki je informacije podal, in ne tisti, ki jih je objavil. "Po mojem mnenju je novinarka informacije dobila od nekoga iz Sove, ker če jih je od zunaj, je to še slabše," pravi in dodaja, da tajnost podatkov sicer ne more ocenjevati.

Naj povemo še, da je Selan v svojem zagovoru poudaril, da je po vsakem objavljenem članku sklical sestanek vodilnih in da so vsakič znova ugotovili, da ne gre za izdajo tajnih podatkov iz Sove, ampak raziskovalno delo novinarke s pomočjo njenih virov.

Prav tako objava člankov po njegovih besedah ni ogrozila delovanja Sove, na delovanje ekstremističnih skupin pa je opozoril svojega naslednika Črnčeca. Sojenje se nadaljuje v sredo, ko bosta na oder za priče stopila dva uslužbenca Sove, zato bo za javnost zaprto.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin