Sreda, 24. 12. 2014, 14.46
8 let, 8 mesecev
Ko morajo policisti, ki kršijo zakon, za kazen odšteti deset svojih plač …
Informacijski pooblaščenec (IP) je policistom v zadnjih petih letih zaradi nezakonitih vpogledov v osebne podatke izrekel devet glob, višjih od devet tisoč evrov, štiri so znašale celo 20 tisočakov.
Praksa IP pri denarnem kaznovanju policistov, ki pri opravljanju uradnih nalog pridobivajo in preverjajo različne podatke, odpira kar nekaj vprašanj. Na eni strani glede varstva osebnih podatkov oseb v policijskih postopkih in učinkovitosti policije pri zagotavljanju varnosti življenja in premoženja ljudi, na drugi strani pa sorazmernosti denarnega kaznovanja tistih policistov, ki z nezakonitim vpogledom v osebne podatke storijo prekršek.
Po njenem mnenju denarne kazni, torej globe, ki jih informacijski pooblaščenec zaradi nezakonitega vpogleda izreka policistom, niso previsoke. Denarna kazen za omenjeno kršitev zakonodaje namreč znaša 830 evrov.
"Iz teorije in prakse vemo, da kazen najbolj zaleže, če je ravno prava. Prenizka ali previsoka kazen ne dosežeta namena. Prenizka zato, ker ne boli, previsoka pa zato, ker se ne zdi pravična," ugotavlja Prelesnikova. Zato so se v uradu odločili, da bodo skušali pristojno ministrstvo za pravosodje prepričati, da je potrebna sprememba zakona o prekrških, ki bi za primere steka (enotna denarna kazen za več hkrati ugotovljenih prekrškov, op. p.) prekrškovnemu organu omogočila izrekanje kazni, ki ne bi bila zgolj zmnožek števila prekrškov od najnižje zakonsko določene globe.
"Takšnih glob v kazenskih postopkih niso bili deležni niti najhujši prestopniki v kaznivih dejanjih zoper življenje in telo," pa meni predsednik Sindikata policistov Slovenije Zoran Petrovič, ki prav tako meni, da so potrebne spremembe pri izrekanju glob. "Takšne globe preprosto niso sorazmerne z družbeno nevarnostjo in primerjalno z drugimi delikti," dodaja.
Pri tem priznava, da gre pri teh prekrških za nezakonitost, vendar pa poudarja, da v sindikatu ločijo različne primere, motive in posledice za ta ravnanja. "Menimo, da je treba razmejiti primere, ko je nekdo pridobil osebni podatek zato, da je znancu voščil za rojstni dan, opravil vpogled, da bi identificiral pobeglega voznika, pri čemer je na terenu dobil delne osebne podatke, primere sicer upravičenih vpogledov, ki pa niso bili ustrezno evidentirani," pravi Petrovič. Posebno groba zloraba pa bi bila, če bi recimo policist preverjal osebne podatke in jih nato posredoval tretjim osebam, recimo detektivom.
Petrovič pa opozarja še na en kavelj: "Policiste v prekrških štejejo za odgovorne osebe, čeprav je po logiki stvari odgovorna oseba v policiji le ena, in sicer je to generalni direktor policije."
Na ministrstvu bodo namreč preučili vse možnosti, da se na primeren način uredi izrekanje glob v primerih mnogokratnih rešitev predpisa, odprto pa je vprašanje, ali bo zadeva rešena na sistemski ravni, torej po zakonu o prekrških, ali v materialnem predpisu po zakonu o varstvu osebnih podatkov.