Hrvaški odvetnik slovenski poslanki: Moja stranka ni celjski goljuf

Pred dnevi smo na našem mediju povzeli pisanje Jutarnjega lista o tem, kako so Slovenci Danijel Kociper, Alek Gradišnik in Marko Romanić glavni igralci v največji hrvaški prevari z oderuškimi posli. Trojica naj bi po ugotovitvah iz mednarodne preiskave, ki so jo izvedli v Sloveniji in na Hrvaškem, vodila posojilno združbo, ki naj bi opetnajstila kar 40 tisoč ljudi in s posli, katerih skupni imenovalec so bile oderuške obresti, prišla do 660 nepremičnin. Število tistih, ki naj bi nasedli tako imenovanim celjskim goljufom in njihovi posojilni hobotnici, bi lahko še višje, je zapisal hrvaški časopis.

Obtožnica, ki jo je na Hrvaškem vložil Uskok, gre za hrvaški urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, domnevne goljufe bremeni, da so se med letoma 2006 in 2010 z oderuškimi posli okoristili za 91 milijonov kun, kar preračunano pomeni 12 milijonov evrov.

V združbi naj bi deloval tudi Nino Bevc V odlično organizirani združbi naj bi po navedbah Jutarnjega lista poleg že naštetih deloval še en slovenski državljan, to je Nino Bevc. Zadolžen naj bi bil za primere, ko stranke posojil zaradi težkih finančnih pogojev niso mogle več odplačevati. Bevc naj bi skrbel za to, da so posojilojemalci za poravnavo starih obveznosti sklepali nova posojila.

Tudi ime Bevca se je po pisanju Jutarnjega lista zaradi domnevnih goljufij znašlo na obtožnici, ki so jo podpisali preiskovalci Uskoka.

Postopki zoper domnevne goljufe tudi v Sloveniji Več postopkov proti Kocipru, Gradišniku, Romaniću in še nekaterim njihovim pomagačem je zaradi domnevno sumljivih poslov v preteklih letih steklo tudi v Sloveniji. Potem ko naj bi leta 2002 Klub študentov celjske regije prek ustanavljanja slamnatih podjetij oškodovali za slabih 300 tisoč evrov, je okrožno tožilstvo v Celju leta 2009 Kocipra ovadilo zaradi zlorabe položaja in poneverbe, Gradišnika pa zaradi suma goljufij in oderuštva.

Zoper omenjeno trojico je, skupaj še z nekaterimi njihovimi pomagači, zaradi sklepanja oderuških pogodb tekel tudi sodni postopek na celjskem sodišču, a je po nekaterih informacijah primer lani zastaral brez vsebinskega epiloga.

Dan po poslanskem vprašanju se je oglasil Bevčev odvetnik V začetku tedna je poslanka Sonja Ramšak na seji državnega zbora ministru za pravosodje Senku Pličaniču zastavila vprašanje, ali namerava ministrstvo sprejeti ukrepe in rešitve, ki bodo državljanom zagotavljali sodno varstvo, kadar so ti žrtev organiziranega kriminala, oderuštva, goljufij in pranja denarja. Kot primer učinkovitega delovanja organov pregona je Ramšakova omenila sosednjo Hrvaško, ki se je z obtožnico uspešno lotila tako imenovanih celjskih goljufov, med njimi Danijela Kocipra, Aleka Gradišnika, Marka Romanića in Nina Bevca.

Dan pozneje se je poslanki po pooblastilu Bevca z dopisom oglasil zagrebški odvetnik Tomislav Hotko in ji pojasnil, da njegova stranka nima nobene vloge pri domnevno goljufivih poslih in da s celjskimi goljufi ni povezana.

Bevca išče Interpol, a to naj bi se kmalu spremenilo Res je, da lahko mojo stranko vidite na straneh Interpola, a to se bo kmalu spremenilo, v dopisu Ramšakovi piše Hotko in dodaja, da se Bevcu, ki Hrvaške že slabi dve leti ne more zapustiti, saj so mu organi vzeli osebne dokumente, dogaja krivica. Sklep o priporu, ki ga je zoper Bevca izdalo mariborski sodišče in na podlagi katerega so pozneje izdali mednarodno tiralico, naj namreč ne bi bil povezan s primerom delovanja celjskih goljufov.

Odvetnik Bevca je med drugim izrazil bojazen, da bo objava tiralice škodila njegovi stranki, saj se bo ustvarila predstava o "nekakšnem mednarodnem kriminalcu, ki ga išče Interpol in podobno", piše Hotko, ki poslanki Ramšakovi svetuje, naj se v prihodnje, preden jim izreka pohvalo, bolje seznani s postopki na Hrvaškem.

V priporu naj bi bil nezakonito Hrvaški Uskok je Bevcu vzel prostost 31. maja 2012, razlog je bilo domnevno kaznivo dejanje "sklepanja posojil z dogovarjanjem nesorazmerne koristi", čeprav po novem hrvaškem kazenskem zakoniku, ki je začel veljati 1. januarja lani, tovrstno ravnanje ne velja več za kaznivo dejanje, navaja Hotko. Bevc naj bi v priporu preživel 356 dni, od tega 141 dni nezakonito, trdi odvetnik.

Uskok namreč preiskave ni mogel razširiti na nobeno drugo kaznivo dejanje, zato gre v tem primeru za "prvovrstno aroganco Uskoka", je zapisal Hotko.

Postopek v Sloveniji pravnomočno končan Hotko se je v dopisu dotaknil tudi postopka, ki so ga proti tako imenovanim celjskim goljufom začeli v Sloveniji. V zvezi s tem je zapisal, da je bil ta leta 2013 pravnomočno končan.

"Postopek, ki se vodi zoper mojega klienta na Hrvaškem, je usmerjen zoper 19 fizičnih oseb, nobeno pravno osebo, in samo ena oseba, ki ste jo tudi javno omenili (inicialke M. R.), se pojavlja v obeh postopkih, domnevno kaznivo dejanje pa je povsem drugačno (prekomerna korist). In kar je najpomembnejše, moj klient, Nino Bevc, nima s pravnomočno končanim postopkom proti 'celjskim goljufom in oderuhom', kot ga imenujete, nobene zveze."

Opozorilo pred tožbo ali zastraševanje? "Ali gre le za prijazno opozorilo, ki naj bi mu sledila kazenska ovadba ali tožba? Ali pa gre za prefinjeno zastraševanje legitimno izvoljene predstavnice ljudstva, ki si je v 'hramu demokracije' upala in dovolila javno opozoriti na združbe, ki se ukvarjajo z oderuštvom, goljufanjem in pranjem denarja, ter o nemoči ali neučinkovitosti organov preiskovanja, pregona in sodstva v boju proti tem združbam?" se v odzivu na pisanje Bevčevega hrvaškega odvetnika, ki ga je v petek objavila na Facebooku, med drugim sprašuje Ramšakova.

Hotko je sicer dopis naslovil na vse poslanske skupine v DZ in na pravosodnega ministra Senka Pličaniča.

Odgovore še čakamo Na pravosodno ministrstvo smo pred dnevi vprašanja v zvezi s tem, ali so v Sloveniji še kateri odprti postopki zoper domnevne celjske goljufe ter kako naši organi pregona sodelujejo s hrvaškimi kolegi, naslovili tudi mi. S pravosodnega ministrstva so nam sporočili, da odgovor pripravljajo.