Gorše prepričan v zakonitost postopka prodaje terjatev HKS Sicure

Prodaja terjatev v stečajnem postopku Hranilno-kreditne službe (HKS) Sicura je bila izvedena zakonito, kot stečajni upravitelj pa sem dolžen stremeti k čim višjemu poplačilu upnikov, je zatrdil suspendirani stečajni upravitelj Brane Gorše. Pojasnil je, da so bile terjatve prodane edinemu ponudniku. Gorše, ki ga obtožnica bremeni kaznivega dejanja zlorabe položaja, je ob začetku glavne obravnave poudaril, da sta se o ponudbi za prodajo terjatev izrekla tako upniški odbor kot tudi Banka Slovenije, o tem pa je odločalo tudi sodišče. Soglašali so, da se terjatve prodajo edinemu ponudniku, Jožetu Šušteršiču, je poudaril Gorše. Šušteršič: Zaradi medijskih pritiskov sem utrpel veliko škodo Glavna obravnava se je sicer začela tudi za Šušteršiča, ki ga obtožnica bremeni kaznivega dejanja napeljevanja k zlorabi položaja, vendar pa se obdolženi ni želel zagovarjati. Poudaril je le, da je zaradi medijskih pritiskov utrpel veliko škodo. Gorše pa je izpostavil, da s Šušteršičem pred prodajo terjatev ni komuniciral, saj za to ni bilo potrebe, prav tako pa se z omenjenim dejanjem ni okoristil. Omenjene terjatve so bile sicer prodane po 16,7-odstotni nominalni vrednosti, medtem ko so se podobne zapadle terjatve in terjatve brez zavarovanja običajno prodajale po 10-odstotni nominalni vrednosti, je še pojasnil Gorše. Gorše naj bi Šušteršiču omogočil neupravičeno premoženjsko korist Okrožni državni tožilec Edvard Ermenc je predstavil obtožnico, ki Goršeta bremeni, da je 327 terjatev v nominalni vrednosti približno 199.000 evrov neupravičeno prodal Šušteršiču za dobrih 33.000 evrov. Šušteršič je kasneje te terjatve prodal po bistveno višji ceni, s tem pa je Gorše Šušteršiču omogočil neupravičeno premoženjsko korist v višini 166.000 evrov, je prepričan tožilec. Goršetov zagovornik Mitja Jelenič je ob tem opozoril, da dejanje, ki se očita Goršetu, ni kaznivo dejanje, saj obdolženi kot stečajni upravitelj s podajo predloga za prodajo predmetnih terjatev, o kateri je sicer odločil sodni senat, ni mogel storiti kaznivega dejanja zlorabe položaja. "Prav tako obdolženi ni opravljal nikakršne gospodarske dejavnosti v okviru podajanj predloga za prodajo terjatev," je poudaril. Podjetje HKS Sicura je šlo v stečaj leta 2002 Zagovornik Gorazd Fišer se je pridružil Jeleničevim navedbam in dodal, da tudi Šušteršič ni storil očitanega kaznivega dejanja. Sodnica Dejana Fekonja je kljub nasprotovanju obrambe odločila, da se oba ugovora obrambe zavrneta kot neutemeljena, saj po njeni oceni obe očitani dejanji vsebujeta vse zakonske znake kaznivih dejanj. Podjetje HKS Sicura je šlo v stečaj leta 2002, upniki pa so že leto zatem Banko Slovenije pozvali, naj sodišču predlaga zamenjavo Goršeta, a tega ni storila. V stečajnem postopku, ki je potekal deset let, je bilo prijavljenih sedem milijonov evrov terjatev, upniki pa so jih dobili poplačanih 1,9 milijona evrov. Kot priča je bil sicer danes zaslišan Bojan Oblak iz Združenja upnikov HKS Sicura, ki je dejal, da so upniki prepričani, da je bila omenjena prodaja terjatev neutemeljena ter je škodila stečajni masi in upnikom. Zaradi tega so se v združenju tudi odločili za vložitev kazenske ovadbe zoper Goršeta. Obramba je sicer Oblaku očitala, da je tudi sam iz stečajne mase kupil 16 računalnikov po bistveno nižji ceni, kar bi po njihovem mnenju lahko tudi bil škodljiv posel. Na predobravnavnem naroku krivde nista priznala Gorše in Šušteršič na predobravnavnem naroku nista priznala krivde za očitana dejanja. Okrožni državni tožilec Ermenc pa jima je za priznanje krivde ponudil nižjo kazen, in sicer za Goršeta dve leti in 10 mesecev zapora ter denarno kazen, za Šušteršiča pa eno leto in 10 mesecev zapora ter prav tako dodatno denarno kazen. Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Anton Panjan je ugodil Goršetovi zahtevi in iz postopka izločil sodnika Srečka Škerbca. Ta je bil član senata, ki je uvedel preiskavo zoper obtoženca, čeprav se preiskovalni sodnik s tem ni strinjal. Vodenje sodnega postopka je zato prevzela sodnica Dejana Fekonja.