Bolj kot na cesti traktoristi umirajo v delovnih nesrečah

Povozil ga je lasten traktor, Traktor zapeljal čez 75-letnika, Pijan traktorist brez vozniškega dovoljenja, Traktor zdrsnil na progo in ustavil železniški promet so naslovi, ki smo jih ob nesrečah s traktorji prebirali v našem mediju.

Najpogostejši vzrok prometnih nesreč s traktorji sta nepravilni premik z vozilom in nepravilna stran oziroma smer vožnje, najpogosteje pa so v njih udeleženi vozniki, stari od 34 do 54 let, so nam sporočili iz Generalne policijske uprave.

Velika družbena škoda in osebne tragedije "Razsežnost traktorskih nesreč pri nas je nesprejemljivo stanje, ki pomeni izjemno družbeno škodo in osebne tragedije, meni Marjan Dolenšek, svetovalec za kmetijsko tehniko v novomeškem zavodu pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). Kot pretežne vzroke nesreč Dolenšek omenja nepazljivost in neusposobljenost voznikov traktorjev, utrujenost po delu v službi in nato še na kmetiji, zastarelo opremo, uporabo traktorjev brez kabin in lokov, delo v gozdu brez osebne varovalne opreme, delo starejših itn.

Za nesreče krivi tudi traktorji oldtajmerji Mag. Tomaž Poje s Kmetijskega inštituta Slovenije pravi, da smo v Sloveniji prvi na svetu po številu traktorjev na milijon prebivalcev, zato imamo tudi veliko nesreč, ki se zgodijo s traktorji. "Težava je, da je ogromen traktorski park relativno star, povprečna starost traktorjev je namreč okrog 22 let, so tehnično zastareli in se jih že veliko lahko šteje med oldtajmerje. Na kmetijskem inštitutu smo naredili tudi anketo in ugotovili, da je okrog deset odstotkov traktorjev pri nas brez kakršnekoli zaščite, varnostne strukture, loka ali kabine. V takšnem primeru, če pride do prevračanja, je smrtna nezgoda še bliže," je še povedal Tomaž Poje.

Vozniki traktorjev zanemarjajo uporabo varnostnega pasu Vsak, ki pridobi izpit za vožnjo s traktorjem in delo s priključki, naj bi bil seznanjen z osnovnimi zakonitostmi o varnem delu s traktorjem. "Potrebno pa je stalno opozarjanje, na primer na uporabo varnostnega pasu v traktorjih, ki je sicer obvezen samo za traktorje s hitrostjo več kot 40 kilometrov na uro. Veliko proizvajalcev za traktorje, ki gredo manj od te hitrosti, sicer že vgrajuje varnostni pas, težava pa je, da uporabniki pas bolj redko uporabljajo. Če ima traktor varnostno kabino, varnostni lok in če je voznik traktorja privezan s pasom, potem pri prevračanju ostane v varnem območju in lahko ostane živ," še poudarja Tomaž Poje.

Stalno usposabljanje, trening varne vožnje s traktorji … Kot je povedal Marjan Dolenšek, se na KGZS zavedajo perečega stanja, ko gre za obseg traktorskih nesreč, zato poskušajo delovati na preventivnem in normativnem področju, s sprejemanjem ustreznih predpisov. Za kmete pripravljajo predavanja, tečaje in prikaze, strokovno pomoč pri izpolnjevanju zahtev zakona o varnosti iz zdravja pri delu. Ker je bolj kot sama vožnja s traktorjem nevarno delo v gozdu, kar kaže tudi statistika nezgod, sodelujejo tudi z Zavodom za gozdove, Društvom lastnikov gozdov, Strojnimi krožki itn.

Dobrodošli bi bili tudi treningi varne vožnji s traktorji, kar se je pri nas nekaj časa že prakticiralo na poligonu v Murski Soboti, ampak je zadeva zamrla. V Avstriji, Nemčiji in Švici pa so tečaji varne vožnje s traktorji redni, še navaja Poje.

Alkohol, kot meni Tomaž Poje, je seveda tudi pomemben dejavnik pri traktorskih nesrečah, a to pač spada v kontekst splošne problematike uživanja alkohola pri vožnji in splošne kulture pitja alkohola, ki je pri nas preveč razširjena, zato vpliva tudi na traktorske nesreče.

Nujne širše in intenzivnejše kampanje na nacionalni ravni "Posebne preventivne akcije na nacionalni ravni za večjo varnost voznikov traktorjev ni, se pa na posameznih policijskih upravah (PU), ki so po tej problematiki bolj izpostavljene (npr. PU Novo mesto), izvajajo preventivne in represivne aktivnosti, ki voznike opozarjajo na nevarnosti, obveznosti ter pravilno udeležbo v cestnem prometu. Navedeno se izvaja v sklopu predavanj na posameznih prireditvah (strojni krožki, sejmi itd.) in v obliki spletnih obvestil posameznih služb oziroma organizacij. Vozniki traktorjev so kot preostali vozniki motornih vozil v cestnem prometu deležni kontrole psihofizičnega stanja in ugotavljanja tehnične brezhibnosti vozil," so na naše vprašanje o akcijah, ki jih v zvezi z zmanjševanjem števila traktorskih nesreč izvaja policija, odgovorili na Generalni policijski upravi.

Ob zavedanju vseh nevarnosti, ki pretijo na voznike traktorjev pri vožnji na cesti in pri delu v gozdu in drugih kmetijskih površinah, preventivnih, normativnih in izobraževalnih dejavnostih, pa se zdi, da bi razsežnost nesreč, v katerih so udeleženi vozniki traktorjev, zahtevala širšo družbeno kampanjo osveščanja, tudi v smislu kakšnega nacionalnega programa.

"Saj se izdajajo zloženke, pa policija tudi opravi svoje s svojimi preventivnimi akcijami, vendar je tega bistveno premalo. Teh nezgod je res veliko, zato bi morale biti pri nas stalne kampanje, imamo jih pa morda enkrat na dve leti. Ko bo umrl naš prvi vojak na mednarodni misiji, bo zasedal parlament, ko pa umirajo kmetje, pa gre mimo nas. Kot pri cestni nesrečah, če jih pet ne umre naenkrat, kot da se ni nič zgodilo," z nekaj grenkobe skleni Poje.