Nepremičninska davčna negotovost

Pred kratkim izdana obvestila o poskusnem vrednotenju nepremičnin burijo duhove, o čemer smo se hitro prepričali med sprehodom po ulicah ljubljanskega središča. Redkokdo meni, da je njegova nepremičnina ovrednotena realno. Med naključno vprašanimi je veliko takih, ki so prepričani, da svoje nepremičnine ne bi mogli prodati za ceno, ki so jo določili z množičnim vrednotenjem. "Lahko bi dal oglas za to ceno, dobil pa je zagotovo ne bi," pravi eden od Ljubljančanov. So pa tudi taki, zlasti lastniki manjših stanovanj, ki jih je vrednotenje presenetilo drugače. "Že res, da je moje stanovanje na Obali majhno, a ocenili so mi ga na smešno nizko vrednost," pravi Primorka, ki med tednom živi v Ljubljani.

Ogorčenost nad napakami in odstopanji

Med enimi in drugimi je veliko takih, ki so ogorčeni nad številnimi nepravilnostmi pri vrednotenju. Sprašujejo se, zakaj so porabljene ogromne vsote denarja za popis nepremičnin, če pa podatki v poskusnem vrednotenju ne ustrezajo tistim, ki so jih lastniki nepremičnin takrat posredovali. "Ne vem, od kod jim takšna kvadratura, saj ima davčna uprava povsem drugačne podatke, ko mi pošilja položnice za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, takšne, kot sem jim tudi posredoval med popisom," je potožil Kranjčan v srednjih letih.

Ni malo niti tistih, ki jih bremenijo za nepremičnine, ki sploh niso (več) v njihovi lasti: "Že pred leti sem prodala garažo z zemljiščem vred, pogodbo je sestavil pravnik, vse je bilo v redu, plačala sem davek na promet nepremičnin in so mi "dacarji" ožigosali pogodbo, zdaj pa kupcu pošiljajo oceno garaže, meni pa še vedno za zemljišče, ki ni več moje," je ogorčena upokojenka. Njena vrstnica pa se sprašuje, kako so ji lahko v oceni vrednosti upoštevali atrij, ki ga ni, saj živi v predzadnjem nadstropju stolpnice. "Ali mi ga bodo mogoče sezidali?" se sprašuje, vidno razburjena nad tem, da bo tudi po opravljenem popisu morala ugovarjati, "kaj si oni mislijo, da imamo čas samo za njih in njihove napake?"

Vse enake, vse drugačne Tudi takrat, ko napak pri samih podatkih ni, nelogičnosti ne zmanjka: "Kako je mogoče, da imata dve enaki montažni tipski hiši, postavljeni druga ob drugo, 40 tisoč evrov razlike v ocenjeni vrednosti?" se sprašuje starejši gospod, ki živi v Polju. Njegov nečak v srednjih letih dodaja: "Pod blokom imamo podzemna parkirna mesta, ki so povsem enaka, a med sosedi ugotavljam, da se pri vrednotenju pojavljajo kar štiri različne kvadrature."

Časa za popravke in pritožbe imajo državljani sicer dovolj, približno dva meseca, zaradi stavke pa bodo po potrebi ta rok podaljšali. Kot je videti, bodo tisti, ki se bodo s tem morali ukvarjati, imeli precej dela.

Eden za vse Ocenjena vrednost nepremičnine bo izhodišče za odmero novega davka na nepremičnine, ki bo kot enotni davek nadomestil vse sedanje dajatve, ki imajo značaj tega davka – to sta predvsem nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in davek od premoženja. Obljubljajo nam, da se s tem davčno breme ne bo povečalo, a dokler vrednosti nepremičnin niso dorečene, se ne bo mogoče prepričati v resničnost te trditve.

Kdor ima za nepremičnino, bi moral imeti tudi za davek Zagotovo pa država ne bo imela usmiljenja do neplačnikov: po predlogu zakona o davku na nepremičnine odpis davka ne bo možen niti v primeru, če bi bilo s plačilom davka ogroženo preživljanje davčnih zavezancev in njegovih družinskih članov (11. člen). Izvršba, bodisi iz prejemkov, prihrankov, premičnin ali nepremičnin, se opravi tudi v primerih, ko je vrednost nepremičnine nesorazmerno velika glede na višino neplačanega davka (12. člen). Na ministrstvu za finance so odločni. V predlogu zakona jasno izpostavljajo, da bo uvedba davka na nepremičnine posegla na socialno področje predvsem z ostrejšimi določbami glede nezmožnosti odpisa davka iz socialnih razlogov. "Izhaja se namreč iz domneve, da lastnik nepremičnine razpolaga z določenim premoženjem, s katerim lahko /…/ pokrije svojo davčno obveznost," so zapisali. Kot eno takih možnosti vidijo tudi zamenjavo nepremičnine višje vrednosti za nepremičnine nižjih vrednosti, kar bi posredno spodbudilo lastnike nepremičnin k skrbnejšemu in racionalnejšemu gospodarjenju z njimi. Predlagatelji zakona obenem ocenjujejo, da zaradi praviloma zelo nizkih davčnih stopenj do takih situacij ne bo pogosto prihajalo.

Nova varovalka niti ni novost A če se to vendarle zgodi, je zakon v 13. členu predvidel možnost, da lahko občine, ki bodo sicer prejemnice sredstev iz novega davka, davčni dolg od zavezanca izterjajo tudi tako, da se na nepremičnino vknjižijo kot delni lastnik. To določilo sicer marsikoga vznemiri, a nas je pravnik spomnil, da v njem pravzaprav ni bistvene novosti glede na trenutno stanje. Davčna uprava Republike Slovenije namreč že zdaj lahko zaradi neplačila davkov predlaga izvršbo tudi na katerikoli nepremičnini davčnega zavezanca, s to novo določbo pa je le natančno opredeljen predmet izvršbe – v tem primeru je to tista nepremičnina, na podlagi katere je nastal davčni dolg.

Če bi le država s tako vnemo preganjala tudi delodajalce, ki svojim zaposlenim ne plačujejo obveznih prispevkov …