Nedelja, 5. 7. 2026, 9.28
1 mesec
Reportaža iz pristanišča Antwerpen
Priče inšpekcijskemu nadzoru piščančjega mesa iz Brazilije: kaj je bilo v paketu? #video #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,56
"Koliko vas je bilo danes zjutraj zaskrbljenih zaradi zajtrka? Je kdo preveril jogurt ali vprašal hotel, od kod prihajajo jajca," so retorična vprašanja, s katerimi so nas soočili predstavniki Evropske komisije za varnost hrane v Bruslju, na to pa odgovorili: "Verjetno ne. In to je v mnogih pogledih največji kompliment, ki ga lahko prejme sistem varnosti hrane. Ker ko varnost hrane deluje, ljudje preprosto pojedo zajtrk in nadaljujejo s svojim dnevom." Pozornost javnosti do varnosti hrane v EU se je povečala po podpisu sporazuma med EU in Mercosurjem, ki bo prinesel več uvoza hrane iz tretjih držav. Do te so skeptični tako potrošniki kot evropski kmetje, Evropska komisija pa zagotavlja, da ima EU najvišje standarde in najboljši sistem varnosti hrane na svetu. Kako deluje, smo preverili na ogledu veterinarskega inšpekcijskega nadzora piščančjega mesa iz Brazilije v pristanišču Antwerp Rouge v Belgiji. Postopek nam je predstavil inšpektor Stefan Vandeun, ki je razkril tudi, kaj vse so že našli v pošiljkah, med drugim kokain, zaradi katerega so postali talci roparjev.
V začetku maja je začel veljati obsežen prostotrgovinski sporazum med EU in južnoameriškim blokom Mercosur, ki zajema Argentino, Brazilijo, Venezuelo, Paragvaj in Urugvaj. Zgodovinski dogovor med obema stranema je odpravil tarife za kar 92 odstotkov blaga uvoženega iz držav Mercosurja v EU in carine za 91 odstotkov evropskega blaga, izvoženega v države Mercosurja, ter tako odprl trg za več kot 700 milijonov ljudi.
"Koliko vas je bilo danes zjutraj zaskrbljenih zaradi zajtrka?" so nas vprašali predstavniki Evropske komisije za varnost hrane.
Kmetje razburjeni in zaskrbljeni
Podpis številnim, predvsem evropskim kmetom, ni prinesel veselja, pač pa zaskrbljenost, zato so v več evropskih mestih izbruhnili traktorski protesti. Tudi minuli teden, na dan srečanja novinarjev s predstavniki Evropske komisije, zadolženimi za varnost hrane so se demonstranti zbrali pred stavbo Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) v Parmi.
Da bi Evropska komisija zaščitila domače kmete, je v sporazumu zapisano, da bo v skladu z varovalnim mehanizmom ob izpolnitvi določenih pogojev lahko zamrznila carinske ugodnosti za proizvod, katerega uvoz škoduje evropskemu trgu. To bo veljalo predvsem za občutljive kmetijske proizvode, kot so govedina, perutnina, sladkor, riž. Zanje so predvidene posebne omejitve oziroma tarifne kvote.
Kmetje so zoper sporazum z Mercosurjem protestirali tudi v središču Pariza. "Mercosur je definitivno mrtev," piše na transparentu.
Komisija: Imamo najvišje standarde varnosti hrane na svetu
Razen konkurence evropske kmete skrbi, da bodo trg držav Evropske unije preplavili izdelki nižje kakovosti iz južnoameriških držav, a v Bruslju zagotavljajo, da trgovinski sporazum z Mercosurjem ne spreminja sanitarnih in fitosanitarnih standardov Evropske unije.
"V EU imamo najvišje standarde varnosti hrane na svetu. Zahvala za to gre robustnemu okviru, ki smo ga razvili skozi čas, od šestdesetih let prejšnjega stoletja. Prva zakonodaja izvira od takrat. In da smo prišli do te točke, smo se učili iz bolečih izkušenj iz prehranskih kriz. Politika varnosti hrane je prišla na svoj račun s krizo BSE (goveja spongiformna encefalopatija, bolezen, ki se prenaša z goveda na ljudi) v 90. letih. Takrat je bilo ustanovljeno tisto, čemur danes pravimo DG Sante (Generalni direktorat Evropske komisije za zdravje in varnost hrane)," je na srečanju dejala generalna direktorica za zdravje in varnost hrane Claire Bury.
Kot je poudarila, jih je vodilo načelo, da se morajo Evropejci zanesti na varnost izdelkov na evropskem trgu. "Zato smo se takrat lotili razvoja nečesa, kar imenujemo splošna živilska zakonodaja. Ustanovili smo Evropsko agencijo za varnost hrane (EFSA)."
Palazzo Ducale, sedež Evropske agencije za varnost hrane
EFSA, ki je bila sprva locirana v Helsinkih na Finskem, nato pa so jo po posredovanju nekdanjega italijanskega politika Silvia Berlusconija preselili v Parmo v Italiji, je glavni znanstveni ocenjevalec tveganj, povezanih s hrano in svetovalec komisiji, ki nato preuči znanstvene nasvete, socialna in ekonomska vprašanja ter pripravi predloge, o katerih razpravljajo z državami članicami, o tem, kako naj se določijo standardi živilske zakonodaje. "Svetu smo odprti, a je ključen nadzor"
Prav zato, ker je Evropska unija uvoznik hrane številka ena, predvsem krme za živali, so nadzori uvoza ključni del načina delovanja sistema, je poudarila Bury.
Generalna direktorica za zdravje in varnost hrane Claire Bury
"Svetu smo odprti, vendar potrebujemo nadzore uvoza, da zagotovimo, da oskrba s hrano in svetovna trgovina ne ogrožata visokih standardov varnosti hrane. Torej mora vse, kar pride, izpolnjevati standarde. Seveda ni preverjen vsak posamezen izdelek, ker bi bilo to nemogoče, imamo pa sistem, ki temelji na tveganju. Naša prva dolžnost je, da potrošnikom zagotovimo večje zaupanje v sistem, ki mora delovati za potrošnike, pa tudi za kmete in vse druge, ki so vključeni v agroživilsko verigo. Ker če se še bolj odpremo uvozu, moramo biti prepričani, da ta uvoz izpolnjuje standarde, ki so enaki v primerjavi s standardi, ki jih nalagamo našim kmetom," je dejala.
V brazilski govedini odkrili rastni hormon
Pozornost javnosti se je glede uvoza hrane v EU povečala iz različnih razlogov, predvsem geopolitičnih, k temu pa je pripomogel tudi nedavni škandal z brazilskim mesom. Konec maja je namreč odjeknila novica, da so na evropskih kontrolnih točkah v 63 tonah govejega mesa iz Brazilije našli estradiol, rastni hormon, ki je v EU prepovedan od leta 1980, v Braziliji pa se še vedno uporablja za nadzor populacijskega cikla telic, in antibiotike za spodbujanje rasti. Prav pesticidi, ki prihajajo iz tretjih držav, so namreč najnevarnejši pesticidi, so v EU prepovedani in ne bi smeli imeti ostankov v izdelkih, ki prihajajo iz tretjih držav.
Tako je Brazilcem, dokler ne sprejmejo potrebnih ukrepov, uvoz govejega mesa v EU prepovedan. "Izdali smo hitro opozorilo, meso je bilo umaknjeno s trga. Brazilija je s seznama umaknila vpletene kmetije in začasno umaknila certifikacijski organ. Nismo se še vrnili v Brazilijo, da bi preverili, kakšno je zdaj stanje, a trajalo bo še nekaj časa, preden bo Brazilija ponovno dobila dovoljenje za izvoz govedine v EU. Natančnega časovnega okvira ne moremo dati," so pojasnili predstavniki Generalnega direktorata Evropske komisije za zdravje in varnost hrane.
V brazilski govedini so našli estradiol, rastni hormon, ki je v EU prepovedan od leta 1980.
Komisija uvedla dodatne ukrepe
Incident se je zgodil le dva tedna po začetku veljavnosti sporazuma z Mercosurjem, zato je v Evropi močno odmeval. To je spodbudilo Komisijo, da se je odzvala z nekaterimi novimi ukrepi in zagotovili. Napovedala je novo projektno skupino za nadzor uvoza, 50-odstotno povečanje revizij v tretjih državah v naslednjih dveh letih, 33-odstotno povečanje pregledov na mejnih kontrolnih točkah ter boljše usposabljanje evropskih in tujih inšpektorjev.
Bury je ob tem poudarila pomen pogovorov z uvozniki iz Latinske Amerike. Kot primere spornih praks je navedla uporabo hormonov, obdelavo piščanca s klorom in obarvanje sončničnega olja s klorofilom, ki se prodaja kot ekstra deviško oljčno olje. A komisija kljub brazilskemu primeru zagotavlja, da so bila ta vprašanja z Američani že dolgo nazaj rešena.
Sedež Evropske komisije v Bruslju
Komisija: Sporazum z Mercosurjem ima za evropske kmete tudi korist
Tako trdijo, da imajo tovrstni trgovinski sporazumi za evropske kmete tudi korist. Z vidika EU namreč ne gre le za uvoz, ampak tudi izvoz, ki ga bodo evropski kmetje lahko ustvarili na podlagi tega trgovinskega sporazuma.
"Iz EU že zdaj veliko izvažamo. V letu 2025 smo izvozili agroživilske izdelke v vrednosti približno 1,89 milijarde evrov. Evropska blagovna znamka hrane in njena kakovost je zelo cenjena po vsem svetu. Zaščitimo jo tudi z geografskimi označbami, kar resnično prispeva k prestižu. Torej imamo koristi tudi od izvoza," je prepričana Bury.
Vse pošiljke pregledajo na mejnih kontrolnih točkah
Nadzor hrane temelji na uredbi o uradnem nadzoru. Trenutna različica je iz leta 2017, pravila pa se stalno posodabljajo in nastajajo v sodelovanju z državami članicami.
Vse pošiljke, tako uvožene kot iz notranje proizvodnje, se pregledajo na mejnih kontrolnih točkah in morajo izpolnjevati standarde. Enaka načela veljajo tudi za izdelke, ki jih EU izvaža. Kar ni skladno z zahtevanimi standardi, ni dovoljeno za nadaljnji izvoz.
Po EU je približno 500 mejnih kontrolnih točk s približno 2500 zaposlenimi. Med večjimi so Rotterdam, Antwerpen, Le Havre in Ruse v Bolgariji. Nekatero blago lahko vstopi le na določenih mejnih kontrolnih točkah, te pa morajo imeti ustrezne prostore, laboratorije in opremo za identifikacijske, fizične in laboratorijske preglede.
EU na leto prejme približno 2,5 milijona pošiljk, skupna količina nadzorovanega blaga pa znaša 65 milijonov ton. Inšpektorji v državah članicah opravijo povprečno 70 tisoč laboratorijskih testov.
Za izdelke z visokim tveganjem pogostejši nadzor
Posebej se preverjajo izdelki z visokim tveganjem, pri katerih je treba vzdrževati določeno temperaturo. Nadzorujejo se na določenih mejnih kontrolnih točkah, medtem ko se izdelki z nizkim tveganjem lahko preverjajo tudi znotraj carinskega območja EU. Od stopnje tveganja je odvisna tudi pogostost kontrol. Za izdelke z visokim tveganjem obstaja usklajen niz frekvenc, medtem ko je pogostost kontrol za izdelke z nizkim tveganjem različna med državami članicami.
Izdelki z visokim tveganjem morajo prihajati iz pooblaščenih držav. Te morajo biti na seznamih za zdravje živali, javno zdravje ter ostanke veterinarskih zdravil, pesticidov in onesnaževalcev. Septembra bo začel veljati še seznam glede uporabe protimikrobnih sredstev.
Pri teh seznamih, zlasti pri seznamu za zdravje živali, je pomemben vidik regionalizacije. To pomeni, da se lahko izvoz iz tretje države, v kateri je bolezen izbruhnila v eni regiji, nadaljuje, vendar le iz regije, ki je prosta bolezni.
Poleg držav morajo biti na seznamih odobreni tudi posamezni obrati, katerih izdelki gredo v izvoz. Tako se denimo za določen obrat, ki večkrat izvaža blago, ki ne izpolnjuje standardov, uvede okrepljen nadzor. Takšnih primerov je v povprečju okoli 150 na leto.
Veterinarski pregled vključuje dokumentarni pregled, pregled identitete in fizični pregled. Brazilijo trenutno nadzorujejo bolj kot druge južnoameriške države zaradi preteklih težav z govejim mesom.
Komisija za 50 odstotkov povečala število revizij v državah tretjega sveta, ki uvažajo v EU
Poleg nadzora na mejnih kontrolnih točkah Evropska komisija na kmetije, v živilska podjetja in podjetja, ki prodajajo hrano, redno pošilja tudi revizorje. Preverjajo, ali sistemi varnosti hrane delujejo učinkovito in skladno s pravili EU. Če država, posamezno podjetje ali kmetija standardov ne izpolnjuje, mora sprejeti korektivne ukrepe, sicer njena hrana ne sme biti prodana v EU oziroma ne sme več izvažati v EU.
Dve tretjini revizij sta s področja hrane. Zajemajo živila živalskega in rastlinskega izvora, meso, zelenjavo, žita, predelano hrano ter materiale, ki pridejo v stik z živili. Prvič doslej je za en odstotek več revizij v državah zunaj EU kot v državah članicah. Komisija je namreč s 1. januarjem 2026 za naslednji dve leti za 50 odstotkov povečala število revizij v državah tretjega sveta, ki uvažajo v EU.
Za izvoz mesa in mesnih izdelkov morajo države uvoznice izpolnjevati tri standarde
EU uvaža proizvode živalskega izvora iz več kot 90 držav. Med njimi so govedina, svinjina, perutnina, ribe, kozice in med. Glavne države izvora ribiških proizvodov so Indija, Kitajska, Vietnam, Uganda, Kanada in Ekvador, glavne države izvora mesnih izdelkov pa ZDA, Brazilija, Kitajska, Tajska ter Argentina, Paragvaj in Urugvaj.
Države zunaj EU morajo dokazati, da imajo za vsako živalsko vrsto in proizvodnjo hrane tri učinkovite nadzorne sisteme. Zagotoviti morajo, da z uvoženimi proizvodi v EU ne vstopajo živalske bolezni, ki bi ogrozile naše rejne živali, zagotoviti morajo, da ti proizvodi ne predstavljajo tveganja za varnost hrane za evropske potrošnike, torej da ne vsebujejo škodljivih ravni veterinarskih zdravil ali drugih onesnaževalcev, ter zagotoviti, da obrati, ki proizvajajo hrano, na primer mesne tovarne, mlekarne ali ribiška plovila, izpolnjujejo stroge predpise EU o higieni živil.
EU uvaža proizvode živalskega izvora iz več kot 90 držav, tudi iz Brazilije.
Če revizija potrdi skladnost, je izvoz odobren pod strogimi pogoji, če država standardov ne izpolnjuje, izvoz ni odobren, če se nepravilnosti pojavijo, ko je izvoz že v teku, pa se ga omeji ali ustavi. Hrana lahko prihaja le iz odobrenih obratov, ki jih po preverjanju na seznam za izvoz uvrsti Evropska komisija.
Ob prihodu živil živalskega izvora na mejo EU mora pošiljko spremljati zdravstveno spričevalo. Mejna kontrolna točka preveri izvor in opravi dokumentarne ali fizične preglede, po potrebi tudi laboratorijske teste. Če so rezultati ustrezni, je vstop na trg EU dovoljen.
Revizije v tretjih državah so strožje kot v državah članicah. Pred odobritvijo izvoza komisija opravi več revizij, preveri proizvodne prostore in zahteva dokazila o vzorčenju izdelkov za določene snovi, onesnaževalce in ostanke. Brez odobritve vzorcev izvoz v EU ni mogoč.
Ogledali smo si potek inšpekcijskega nadzora piščančjega mesa iz Brazilije
Ob tokratnem obisku Bruslja smo se odpravili v uro in pol oddaljeno pristanišče Antwerpen, drugo največje pristanišče v Evropi, kjer se ves promet prevaža v kontejnerjih. Tam smo se udeležili inšpekcijskega veterinarskega pregleda ene od pošiljk.
"Za vas imam zabojnik z mesom, ki prihaja iz Brazilije, kar je vroča tema. Za Brazilijo obstajajo posebni pogoji, zato moramo preveriti bolj specifične stvari. Za vse pošiljke perutninskega mesa, mesnih pripravkov in mesnih izdelkov živalskih vrst iz Brazilije moramo opraviti 100-odstotne fizične preglede, pri 20 odstotkih pošiljk pa odvzamemo vzorce za laboratorijsko analizo," nam je uvodoma pojasnil veterinarski inšpektor Stefan Vandeun.
"Iz Brazilije moramo preveriti vsako pošiljko, vendar mi ni treba vsakič jemati vzorcev. V tem primeru sem se odločil za popoln pregled, torej dokumentarni pregled identitete in fizični pregled ter tudi odvzem vzorcev za laboratorijski pregled v skladu z nacionalnim načrtom nadzora," je povedal inšpektor Stefan Vandeun.
Stavba, kjer opravljajo inšpekcijski nadzor, je razdeljena na tri oddelke. V enem nadzorujejo rastlinski material, v drugem nečloveško prehrano, kamor spadajo živalska krma, hrana za hišne ljubljenčke in tehnični proizvodi, v tretjem oddelku pa opravljajo pregled živalskih proizvodov. Sem sodijo proizvodi živalskega izvora za prehrano ljudi, kot so mesni izdelki, ribji mesni izdelki, mlečni izdelki, med in sestavljeni proizvodi.
Še preden smo se odpravili na oddelek za pregled živalskih proizvodov, konkretneje piščančjega mesa iz Brazilije, smo si morali nadeti zaščitno haljo in kapo. Vstopili smo v velik prostor, pretežno prazen, z izjemo velike kovinske mize na sredini. Iz prostora so vodila troja velika vrata, kontejner, pripravljen za pregled, pa je bil postavljen ob ena od teh vrat.
Inšpektor je s pomočjo sodelavcev odprl vrata kontejnerja.
"Takoj bomo začeli odpirati kontejner, da vidimo, kaj je v njem. Država porekla mora imeti dovoljenje za izvoz v EU, prav tako pa mora imeti EU odobritev proizvodnega obrata. Preverili bomo identiteto in fizično stanje pošiljke iz tega kontejnerja," je nadaljeval inšpektor.
Najprej je inšpektor izmeril temperaturo v kontejnerju.
Inšpektor je naključno izbral dva paketa in ju pregledal. Vzorec je odmrznil, povohal, okusil in opravil organoleptični pregled. Če bi ugotovili nepravilnosti, bi lahko zahtevali raztovor vseh kontejnerjev.
Za laboratorijske preiskave je inšpektor pripravil dva vzorca.
Laboratorijski izvid pokaže, ali so v mesu prisotni antibiotiki
Konkretna pošiljka piščančjega mesa iz Brazilije sicer ni bila izbrana za laboratorijske preiskave, vendar se je inšpektor Vandeun odločil, da vzame vzorce za nacionalni načrt nadzora. "Ko opravljamo vzorčenje, ki je potrebno za Evropsko komisijo, mora zabojnik ostati tukaj, dokler ne dobimo rezultatov analize. Čas čakanja je odvisen od vrste analize. Morda bo opravljena v treh dneh ali morda enem tednu, lahko pa bo trajala tudi deset ali celo 40 dni."
Za laboratorijske preiskave je inšpektor pripravil dva vzorca. "Če se izkaže, da en vzorec ni v redu, uporabijo še drugi vzorec," pojasni. Vse preostale kose mesa iz vrečke, ki jo je odprl, pa vrže v smeti. "Veliko stvari se zavrže. Mislim, da bi lahko nekateri živalski vrtovi zahtevali to meso za določene živali," je dodal.
Če se izkaže, da laboratorijski vzorec ni v redu, zavrnejo celoten zabojnik. V brazilskem mesu so sicer do sedaj v laboratorijskih pregledih največkrat našli antibiotike in antiparazitike.
Nepravilnosti zabeležijo v sistem Traces
Če izdelek ni v redu, se nepravilnosti vnese v sistem sledenja, imenovan Traces, ki državam članicam omogoča spremljanje tveganj in preverjanje istih parametrov pri podobnih pošiljkah.
Traces je spletna platforma, ki jo je Evropska komisija razvila leta 2004. Na njej so zabeleženi nadzori in njihovi rezultati, uporablja pa se pri sanitarnem in fitosanitarnem certificiranju izvoza, uvoza ter premikov živali in končnih proizvodov znotraj EU.
Sistem pomaga zagotavljati varnost in pristnost hrane, omogoča hitro prepoznavo tveganj, obveščanje držav članic ter odpoklic izdelkov s trga. Deluje 24 ur na dan, vse dni v letu.
Najpogosteje problem nepopolna dokumentacija in prenizka temperatura
Inšpektor Stefan Vandeun na Zvezni agenciji za varnost prehranjevalne verige (FAVV) na inšpekcijskem mestu v pristanišču Antwerpen dela že več kot 30 let. Kot najpogostejšo nepravilnost, ki jo zaznajo pri izdelkih in zaradi katere jih zavrnejo, opaža nepopolno dokumentacijo in temperaturne spremembe blaga.
"Temperatura je pogosto problem, ker obstajajo različne faze prevoza. Kontejner napolnijo v tovarni, nato ga naložijo na tovornjak, potem pride v pristanišče države izvora, tam stoji in čaka, da ga odpremijo, zatem ga naložijo na ladjo, nato pa ga vzamejo z ladje, naložijo na tovornjak in ga pripeljejo k nam. Če ob prihodu temperatura ni dovolj nizka, pošiljko zavrnemo," je pojasnil inšpektor. Povprečno zaradi nepravilne temperature zavrnejo dve pošiljki na teden.
Meso je izdelek z visokim tveganjem.
Če je pošiljka zavrnjena, je samodejno zavrnjena na vseh evropskih mejah. Lahko se odločijo, da to pošiljko uničijo, lahko jo pošljejo nazaj v državo izvora ali v drugo tretjo državo. "Zgodi se tudi, da pakete, ki so zavrnjeni, vrnemo v državo izvora, po dveh ali treh mesecih pa jih ponovno pošljejo k nam. Ker uporabljamo lasten sistem označevanja, to napako takoj opazimo," je še povedal Vandeun.
Poleg samega izdelka morajo biti nadzorovane tudi lesene palete, na katerih so naložene škatle. "Les je treba toplotno obdelati, da se prepreči vdor različnih žuželk. Zato so palete toplotno obdelane in imajo žig."
Konkretna pošiljka piščančjega mesa bo po končanem pregledu, če bodo tudi laboratorijski izvidi ustrezni, prepeljana v podjetje blizu Antwerpna.
Bili tudi talci roparjev, med mesom našli kokain, zmrznjene pse, kozjo glavo
Zaposleni pri inšpekcijskih pregledih pa se srečujejo tudi z nepričakovanimi dogodki. Lani so bili priča ropu. Roparji so napadli delavce, jih zaklenili v laboratorij s konzolnimi klopmi, enega od njih pa so prisilili v razkladanje zabojnika, ki ga je zasegla carina. V zabojniku so med govejimi kožami namreč tovorili drogo, kokain iz Kolumbije ali Ekvadorja. Del droge jim je uspelo vzeti in zbežati pred prihodom carinikov, del droge pa je ostal. Policiji roparjev nikoli ni uspelo izslediti. Prav zato so varnostni ukrepi v prostorih vse strožji, je pojasnil Stefan.
Spominja se tudi, da so nekoč, kmalu na začetku, ko so se začeli tovrstni inšpekcijski pregledi, v enem od kontejnerjev s Kitajske našli zamrznjene pse, zmrznjeno kozjo glavo, v zabojnikih s sadjem in zelenjavo pa jih je pričakala tudi živa kača. Ker fizični pregled vseh zabojnikov ni mogoč, gredo vsi zabojniki še skozi skener.
Pristanišče Antwerpen Rouge
Pristanišče Antwerpen Rouge
Pristanišče Antwerpen Rouge je eno najučinkovitejših logističnih središč na severu. Povezano je z Nemčijo, Francijo in Združenim kraljestvom ter z več kot 800 pristanišči po svetu. Letno skozi pristanišče pride in odide 290 milijonov ton pomorskega tovora, v njem pa deluje več kot 900 podjetij.
V sodelovanju z Zvezno agencijo izvajajo nadzor v celotni prehranski verigi, od proizvajalca do potrošnika, vključno z uvozom, izvozom in certifikati. Agencija deluje od leta 1993, v Antwerpnu pa je prisotna od leta 2010, skupaj s carino in pristaniško policijo.
V pristanišču imajo vrata za pregled rastlin in rastlinske hrane, živil in krme neživalskega izvora ter proizvodov živalskega izvora za prehrano ljudi in za druge namene. Po državi imajo tudi 27 inšpekcijskih centrov.
Leta 2025 je bilo v pristanišču Antwerpen pretovorjenih 13.528 kontejnerjev. Antwerpen velja za drugo največje kontejnersko pristanišče v Evropi in 13. največje na svetu. Leži ob reki Scheldt, ki izvira v Franciji in se izliva v Severno morje.
