Nemško-slovensko gospodarsko sodelovanje tudi v krizi odlično

V prvih osmih mesecih letos je tako obseg trgovinske menjave med obema državama na ravni iz leta 2006, do konca leta pa naj bi dosegel številke iz leta 2007. Slovenija več izvaža kot uvaža Rekorden obseg trgovinske menjave iz leta 2008, ko je ta dosegel osem milijard evrov, se po besedah Rantznove v letošnje letu ne bo ponovil, bo pa že v primeru, da bo resnično dosežena raven iz leta 2007 to znak, da gospodarski odnosi med obema državama ostajajo trdni kljub kriznemu kontekstu. Istočasno je pripomnila, da Slovenija v tem času več izvaža v Nemčijo kot iz nje uvaža. Rantznova je obenem povedala, da si je 300 nemških podjetij, ki so odprla podružnice v Sloveniji in zaposlujejo okoli 20.000 ljudi ter so v letu 2008 ustvarila za 7,5 milijarde evrov prihodkov, prizadevalo ohraniti število zaposlenih v celoti, obenem pa so v veliki meri izkoristili državna sredstva za dodatno izobraževanje, saj se zavedajo, da bodo v času po krizi potrebovala bolje usposobljeno delovno silo.

Nemčija naj bi vložila 300 milijonov evrov v naslednjih treh letih Rantznova je napovedala tudi, da so načrtovana nova nemška vlaganja v Sloveniji v višini 300 milijonov evrov v naslednjih treh letih, pri čemer je Nemčija peta največja vlagateljica v Sloveniji, za Avstrijo, Švico, Nizozemsko in Francijo.

Tudi novi nemški veleposlanik v Sloveniji Matthias von Kummer je poudaril, da je Slovenija kljub majhnemu številu prebivalcev razvita država, ki je zelo tesno povezana z Nemčijo na gospodarskem, političnem in kulturnem področju.

Sodelovanje pri modernizaciji železniške infrastrukture Sam je kot svoje ključne naloge izpostavil prizadevanja, da Nemčija še naprej ostane najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Slovenije in možnosti za to so po njegovem prepričanju dobre. Obenem je med svojimi nalogami omenil še poglobitev dvostranskega medvladnega sodelovanja, še posebej ko gre za projekt modernizacije slovenske železniške infrastrukture.

Vlada ima sicer na dnevnem redu današnje seje informacijo o nameravanem podpisu skupne izjave o nadaljnjem razvoju sodelovanja na področju železniške dejavnosti med slovenskim ministrstvom za promet in nemškim ministrstvom za promet, gradnjo in urbani razvoj.

Znanje nemščine prednost pri iskanju zaposlitve Kummer si bo prizadeval tudi za popularizacijo učenja nemščine v Sloveniji, pri čemer ne želi delati konkurenco angleškemu jeziku, a je istočasno prepričan, da si lahko Slovenci z nemščino kot drugim jezikom glede na tesno vpetost Slovenije v nemško govoreči srednjeevropski prostor precej izboljšajo svoje zaposlitvene možnosti.

Rantznova je sicer pritrdila uveljavljenemu prepričanju, da si slovensko gospodarstvo ob okrevanju nemške ekonomije lahko z rahlim zamikom obeta izboljšanje razmer, pri čemer je za primer podala subvencijo za zamenjavo starega z novim, okolju prijaznejšim avtomobilom, ki je okrepila prodajo avtomobilov v Nemčiji, zaradi česar so imeli povečan obseg dela tudi slovenski dobavitelji v avtomobilski industriji.

Iz Nemčije prihaja petina slovenskega uvoza Kar četrtina slovenskega izvoza oz. okoli 3,7 milijarde evrov v letu 2008 gre v Nemčijo, iz Nemčije pa prihaja petina slovenskega uvoza oz. okoli 4,3 milijarde evrov v lanskem letu. Slovenija pa predstavlja polovico vse zunanjetrgovinske menjave z državami, ki so izšle iz nekdanje Jugoslavije.

Glede usode za Slovenijo zelo pomembne avtomobilske industrije v prihodnosti Rantznova meni, da bo glavni poudarek na prijaznosti okolju, da se bo fokus z razvitih trgov v večji meri preselil na hitro rastoča gospodarstva, še posebej azijska, da bo v sektorju prihajalo do koncentracije in da bodo morali medsebojno sodelovanje okrepiti tudi dobavitelji, ki bodo istočasno morali preiti od ponujanja posameznih delov do razvoja celovitih sistemskih rešitev.

Poslabšanje plačilne discipline Rantznova je sicer priznala, da obstajajo zaradi krize na nekaterih področjih sodelovanja med nemškimi in slovenskimi podjetji težave. Še posebej problematično je poslabšanje plačilne discipline, pri čemer pa je dodala, da to velja tako za nemška kot za slovenska podjetja.

Nemška podjetja v Sloveniji so bila sicer v anketi ob koncu lanskega leta najbolj zadovoljni z usposobljenostjo zaposlenih in njihovo delavnostjo ter storilnostjo, manj pa z dostopnostjo subvencij, davčnimi obremenitvami, preglednostjo javnih naročil in prožnostjo trga delovne sile.

Slovensko-nemška gospodarska zbornica je sicer del razvejane mreže nemških zunanjetrgovinskih zbornic, ki sega v 80 držav. V 120 zbornicah po svetu je 40.000 članov, te države pa predstavljajo 98 odstotkov nemške zunanje trgovine.

Zbornica v Sloveniji je najmlajša v mreži, saj je bila ustanovljena leta 2006. Trenutno ima 140 članov (20 iz Nemčije), gre pa za zelo ugledna podjetja. Kot je zagotovila Rantznova lahko slovenski člani izkoristijo tudi priložnosti, ki jih za navezovanje stikov ponuja široka svetovna mreža nemških zunanjetrgovinskih zbornic.