Nas bo leta 2050 poplavilo morje?

Razstava potuje po Sloveniji že od sredine letošnjega februarja. Po Ljubljani, Mariboru, Kranju in Postojni bo v Kopru na ogled do 25. aprila.

"Scenariji za našo državo niso ugodni" Razstava, ki bo sicer čez leto na ogled v desetih Mercatorjevih centrih po Sloveniji, prikazuje, kaj se bo zgodilo v Sloveniji v drugi polovici tega stoletja, če ne bomo ukrepali. Hkrati je razstava poziv k ukrepanju. "Opažamo, da ljudje v Sloveniji menijo, da se podnebne spremembe dogajajajo nekje daleč od nas, npr. na Artktiki. S tem projektom želimo opozoriti, da do podnebnih sprememb prihaja tudi pri nas in da scenariji dogajanja v prihodnosti za našo državo niso ugodni," pravi direktorica Umanotere Vida Ogorelec Wagner.

Avtorji razstave ne poudarjajo katastrofičnih ali celo apokaliptičnih scenarijev, ampak želijo opozoriti, da še imamo možnost izbire. Pravijo, da želijo ljudi z razstavo motivirati, ne pa prestrašiti.

Gladina bi se lahko dvignila za 2,5 metra Razstava je pripravljena na 18 panojih in vsebinsko razdeljena na dva dela. Opozorilni del kaže fotografije petih prepoznavnih slovenskih vedut - Pirana, Lipice, Mure, Pohorja in Mangarta - danes in v drugi polovici tega stoletja, če ne bomo ukrepali. Te vedute so izbrali kot tipične za prikaz posledic podnebnih sprememb, hkrati pa so močno povezane s slovensko identiteto. Tako v Piranu razstava poudarja problem dviga morske gladine. Zadnja strokovna poročila namreč govorijo o možnem dvigu morske gladine za 2,5 metra do konca tega stoletja. Druga značilna veduta je Lipica. Na kraškem območju scenariji predvidevajo prehod v subtropsko podnebje, ki ga danes poznamo iz južnega Sredozemlja. Kras bo občutno toplejši, bolj suh, pogostejši bodo gozdni požari. Sicer se ta del razstave nadaljuje z ilustracijami družbenih pojavov, od problematike beguncev, pomanjkanja pitne vode, pojava suše do nalezljivih tropskih bolezni.