Nad CPM-jem se spet zgrinjajo stečajni oblaki!

Ko je CPM skupaj z avstrijskim Alpine Bau v začetku lanskega decembra z Darsom podpisal pogodbo za gradnjo še zadnjega velikega avtocestnega projekta pri nas – predora Markovec na hitri cesti med Koprom in Izolo – niso bili redki, ki so zelo podvomili, da bo CPM za 64,5 milijona evrov predor tudi zares zgradil. Tudi zato, ker je bil podpis pogodbe z izbranim izvajalcem najprej preložen zaradi vloženih predlogov za stečaj mariborskega gradbinca, ki pa jih je pristojno sodišče v Mariboru zavrnilo. Z nenavadno nizko ponudbo do posla CPM, ki je v konzorciju z Alpine Bau z daleč najcenejšo ponudbo potopil druge ponudnike ponovljenega razpisa (druga najnižja skupna ponudba SCT-ja in Primorja je bila težka 81,9 milijona), je potem začel z deli na Markovcu. In že po slabem letu je na državno avtocestno družbo Dars priromala prva zahteva po plačilu dodatnih, nepredvidenih del, vredna kar 6,5 milijona evrov. Menda so bili tudi na Darsu šokirani, da je izbrani izvajalec tako pohitel, vendar prva dama družbe Mateja Duhovnik nikakor ne pristaja na aneks h prvotni pogodbi, skratka na podražitev projekta, kar je bila v preteklosti ustaljena praksa slovenske avtocestne pravljice. Duhovnikova naj bi se še danes popoldne o Markovcu pogovarjala s prometnim ministrom Vlačičem.

Aneksi za dodatna dela so stara gradbeniška praksa Razlog za morebitno podražitev del na Markovcu naj bi bil po besedah lastnika in direktorja podjetja Janeza Škoberneta spremenjena struktura zemljine, na katero menda niso računali, zato so upočasnili dela in bodo z analizami poskušali ugotoviti, kako naprej. Tako je za SiOL povedal prvi mož CPM-ja, ne pa, da so dela že skoraj ustavili, saj mnogi, ki so se v teh dneh vozili po Obali, vedo povedati, da je od skupno 200 delavcev, kolikor naj bi jih delalo na projektu, pred in v predoru opaziti le redke posameznike, CPM pa naj bi že odpeljal tudi del potrebne mehanizacije.

Prav zaradi neizplačanih obveznosti CPM-ja so gradbišče že zapustili delavci slovaške družbe Skanska, ki je kot podizvajalec predor Markovec vrtala z ene strani. Menda pa prav tako ni daleč dan, ko se bodo umaknili tudi zaposleni CPM-ja, čeprav Janez Škoberne to zanika. Težave z likvidnostjo vse bolj dušijo mariborskega gradbinca. Pa ni edini. SCT, Primorje in druge slovenske gradbince je kriza pripeljala na rob, Vegrad pa že pahnila čez stečajni rob.

Posel v Republiki srbski že preteklost? Je pa vse bolj jasno, da se CPM-ju vse bolj podira tudi rešilni projekt graditve okoli 71-kilometrskega avtocestnega odseka med Banjaluko in Dobojem v Republiki srbski. Bančnega jamstva za okoli tristomilijonski projekt ni od nikoder, čeprav je velikopotezni projekt podprl tudi slovenski premier Borut Pahor, ki se je pred meseci mudil na obisku pri nekdanjem premierju in zdajšnjem predsedniku Republike srbske Miloradu Dodiku. Odsek avtoceste naj bi mariborski gradbinec gradil kot koncesionar, potem pa 30 let na njem pobiral cestnino. Pa ga najverjetneje ne bo, saj so slovenski bankirji menda dokončno pokopali ta projekt. Kako se bo iz vsega izmazal CPM oziroma njegov lastnik Janez Škoberne, ni jasno. Še pred meseci je tedanji premier in zdajšnji predsednik Republike srbske Milorad Dodik "grozil", češ, če bo izvajalec odstopil od posla, bo moral plačati odškodnino v višini treh odstotkov od tristomilijonskega posla. Neuradno pa je že nekaj časa jasno, da bodo v Banjaluki kmalu poskusili z novim mednarodnim javnim razpisom za graditev avtoceste med Banjaluko in Dobojem.