Na ESS dosežena uskladitev glede novele zakona o zdravstvenem varstvu

Sledeč pozivom socialnih partnerjev se je državni sekretar Darko Žiberna na koncu strinjal z rešitvijo, po kateri bi prispevno stopnjo določal državni zbor z zakonom - na predlog skupščine ZZZS. Kot odprto vprašanje v razpravi je bila ob sicer v pretežni meri usklajenemu zakonskem predlogu na Ekonomsko socialnem svetu (ESS) izpostavljena rešitev, po kateri bi bila vlada tista, ki bi državnemu zboru predlagala spremembo prispevne stopnje za obvezno zdravstveno zavarovanje.

"Če boljše rešitve ni, naj v veljavi ostane sedanja" Socialni partnerji so opozarjali, da so glede na pretekla pogajanja o zakonskem besedilu pričakovali drugačno rešitev in da naj, če boljše ni, v veljavi ostane sedanja, po kateri predlog za spremembo poda skupščina zavoda.

"Prav je, da spremembo DZ predlagajo tisti, ki denar prispevajo" Poudarjali so, da bi drugačna rešitev pomenila zmanjšanje avtonomije zavoda in da je prav, da spremembo DZ predlagajo tisti, ki denar prispevajo, zavarovanci in podjetja, oz. njihovi predstavniki v skupščini. "87 odstotkov vseh prihodkov, ki jih ima zavod, je s strani prispevkov zavarovancev in delodajalcev," je denimo opozorila Tatjana Čerin.

Sicer pa ima, je menil Dušan Rebolj, svoje predstavnike v skupščini tudi vlada in ima možnost pobude za spremembo, a mora tudi v tem primeru imeti skupščina zavoda svojo težo. Kot je dejal Igor Antauer, se prispevna stopnja odraža na gospodarstvu in njegovi konkurenčnosti.

Če je edina sprejemljiva rešitev, da DZ določi prispevno stopnjo na predlog skupščine ZZZS, potem "bomo šli v kompromis", je na koncu dejal državni sekretar na ministrstvu za zdravje Žiberna. Saj so rešitve, ki jih prinaša novela zakona, zelo pomembne.

Med njimi je uvodoma izpostavil "pomoč socialno šibkim v obliki polnega zdravstvenega zavarovanja tako v obveznem kot dopolnilnem delu", ki je po njegovih besedah izjemno pomemben socialni korektiv, primeren za našo družbo.

Ob enotni podpori pomoči socialno šibkim - šlo naj bi za približno 100.000 ljudi - pa imajo nekateri člani ESS še vedno nekaj pomislekov. Čerinova je namreč državnega sekretarja spraševala glede proračunskih sredstev za pokritje teh stroškov.

Ti naj bi po ocenah znašali okrog 21 milijonov evrov, v proračunu jih je zagotovljenih osem milijonov. Zato je izrazila bojazen, da ne bi breme za kritje razlike, ki je proračun ne bi uspel pokriti, padlo na ZZZS.