Zelena razpotja božičnih dreves

Tudi v letošnjem predbožičnem in prednovoletnem prazničnem obdobju bodo gospodinjstva krasile jelke in smrečice, zgolj v Evropi okrog 50 milijonov. Izjemno veliko število iglavcev, ki bodo svoje poslanstvo opravljali nekaj tednov, nato pa bodo zavrženi, je že pred časom sprožilo razmišljanja, da bi bilo treba tako veliko porabo nadomestiti z umetnimi drevesi, češ da je to bolje za naravo in okolje.

Ali je to res ali se, kot se to preveč pogosto dogaja pri zelenih razpravah, sklepe utemeljuje brez upoštevanja vseh pomembnih dejstev? Ali se tudi tokrat (predvsem metaforično, a tokrat še dobesedno) zaradi drevesa spregleda gozd?

Plusi za prave dreveščke

Vzdušje, ki ga ustvari pravo drevo, je nenadomestljivo. Ne gre le za videz, tu je tudi enkratni vonj sveže smole, njegov topel in domač občutek, ki mu noben umetni približek ne sega niti blizu. Že iskanje in izbira prazničnega drevesa je lahko povezovalen dogodek in sproščujoče doživetje, v katerem lahko sodeluje vsa družina in tako tudi s tem krepi pravi pomen družine in družinskega praznika.

Višja cena, ki jo je treba odšteti za pravo drevo v primerjavi z umetnim, poleg tega, da je nakup umetnega drevesa enkraten strošek, pravega pa vsakoleten strošek, je za mnoge še vedno majhna žrtev v primerjavi s prednostmi, ki jih umetno drevo ne more zagotoviti. Celo skrb za pravo drevo, ta zajema tudi čiščenje iglic, ki se bodo nedvomno pojavile povsod okrog mesta, kjer je nameščen, mnogi doživljajo kot del vzdušja in ne kot odvečno breme.

S čim prepriča umetno drevo?

Prvo umetno božično drevo so naredili v ZDA, in sicer že v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Na trg ga je poslalo podjetje, ki je sicer proizvajalo – presenetljivo – krtače in drugo opremo za čiščenje stranišč. Če torej poenostavimo, pa niti ne preveč, bi lahko rekli, da je bilo prvo umetno božično drevo pravzaprav zgolj gromozansko velika straniščna krtača, a v naslednjih desetletjih je njihova priljubljenost naraščala, videz pa se je izpopolnil. Danes je proizvodnja umetnih božičnih dreves, tako kot proizvodnja marsičesa, skoraj v celoti preseljena na Kitajsko. Po nekaterih ocenah je več kot 85 odstotkov umetnih smrečic in jelk narejenih na Kitajskem.

Umetni dreveščki prepričajo predvsem s kratkoročnimi finančnimi učinki za kupca: umetno drevo je praviloma cenejše od naravnega primerljive velikosti in ga je, za razliko od naravnega, mogoče koristiti več let. Postavi se ga v nekaj minutah in za razliko od naravnega ne zahteva posebne skrbi, kot je zalivanje.

Zeleno razsodišče

Do zdaj predstavljeni argumenti so še vedno v domeni osebnih preferenc, okoljske razprave pa se praviloma začnejo z izjavo: vsako leto je zaradi praznikov nesmiselno posekanih ogromno dreves, z umetnimi drevesi to preprečujemo in delamo dobro za naravo in okolje.

A če pogledamo pod površino, lahko hitro vidimo, da ima uporaba umetnih dreves velika okoljska tveganja, medtem ko ima "ekocid" naravnih božičnih dreves pozitivne posredne učinke – tudi okoljske.

Česa o umetnih dreveščkih ne povedo na glas

Osnovna surovina za izdelavo umetnih dreves je polivinilklorid, ki je javnosti bolj znan z okrajšavo PVC. Obstojnost te plastične snovi je takrat, ko postane odpadek, izjemna težava, saj PVC razpada stoletja in zato ostaja v naravi ali na odlagališču dolgo časa kot neuporaben odpadek. Recikliranje PVC-ja z umetnih dreves je praktično onemogočeno, saj so umetne iglice in veje trajno pritrjene na večinoma kovinsko ogrodje.

Predvsem za starejša umetna drevesa so v rabi postopki, pri katerem se uporablja zdravju in okolju nevaren svinec. Ti postopki so gotovo še vedno prisotni tudi na Kitajskem, kjer domuje večina tovrstne proizvodnje, okoljski standardi pa niso blizu tistim, ki smo jih vajeni in jih pričakujemo v našem delu sveta. Izsledki znanstvenih raziskav po eni strani nakazujejo, da "pri običajni rabi umetnih dreves ni mogoče dokazati povečane izpostavljenosti svincu", a v isti sapi dodajajo, da "tveganj, zlasti pri najmlajših, ni mogoče popolnoma izključiti". Vsekakor pa se izpostavljenost svincu po nepotrebnem povečuje.

PVC povezujejo tudi z dioksini – tudi tukaj sicer najdemo raziskave s povsem nasprotnimi izsledki o tem, ali naraščajoča količina PVC na odlagališčih, kjer ga sežigajo, vodi do naraščajočih količin dioksinov. Vsekakor so dizelski motorji in peči na premog večji viri teh zdravju škodljivih snovi, a nedvomno je tudi to, da se dioksini, ki jih prejmemo prek zraka ali vode, skladiščijo v maščobnih celicah in so dejavnik povečanega tveganja pred resnimi obolenji in zdravstvenimi težavami.

V nasprotju s prepričanjem, da predstavljajo naravna drevesa veliko večje požarno tveganje kot umetna, so poskusi pokazali, da mnoga umetna drevesa gorijo veliko hitreje kot njihovi naravni vzorniki.

Drug pogled na sekanje naravnih jelk in smrek

Po drugi strani pa skoraj vsi naravni praznični dreveščki prihajajo iz večinoma domačih nasadov in plantaž (podobno kot za papir), kar pomeni, da gozdovi zato ne bi smeli trpeti. Tako se tudi ohranjajo delovna mesta, zaslužek pa ostaja njim in v domovini, ne pa korporacijam, kjer delajo (še bolj) podplačani kitajski delavci. Po nekaterih ocenah je zaradi vzgoje in prodaje naravnih božičnih dreves v ZDA ohranjenih okrog sto tisoč delovnih mest v vseh 50 zveznih državah.

Zaradi vsakega posekanega prazničnega drevesa iz nasada bodo posadili vsaj enega novega, ki bo potem rasel povprečno 12 let, dokler ne doseže velikosti, primerne za gospodinjstva. V tem času bodo tudi ta drevesa zagotavljala kisik s fotosintezo in tako prispevala čistejšemu zraku. Z uporabo naravnih dreves in papirja iz plantažnega lesa bo tako v končnem seštevku dreves pravzaprav več, kajti zmanjšano povpraševanje bo nasade in plantaže sililo v zapiranje zaradi nerentabilnosti.

Čeprav se to morda na prvi pogled sliši protislovno, nakup naravnega dreveščka varuje domača delovna mesta in prispeva k večanju skupnega števila dreves v našem okolju.

Za prave odločitve ter zdravo in spominov vredno novo leto

Ena možnost je postaviti naravno drevo v korito skupaj s koreninami in ga potem obdržati ali ponovno presaditi nekam na vrt ali v naravo - a to učinkovito deluje le, če ni preveliko, ker ima drevo v naravi več podzemnih korenin, kot si največkrat predstavljamo. Nekaj več dela bo, a boste delali to, kar je videti najbolj prav. Seveda pa je praznik lahko prelesten tudi brez okrasja doma, le poskrbeti je treba za dobro voljo. Naj bo ob tej zadnji moji letošnji kolumni na koncu še želja, da bo v naslednjem letu za vse nas čim več dobrih odločitev. Seveda pa še več dobrih želja za obilo zdravja ter prijetnih in spomina vrednih dogodkov in doživetij, ki nas bodo povezovali in bogatili.