Varčevanje po Šentflorjansko

To je še bolj grozno kot misel na krajšanje ene od najdaljših porodnišk v Evropi, a verjetno manj grozno kot višanje cen bencina. Vendar cene bencina očitno nikogar v resnici ne skrbijo, saj je vpliv čedalje dražje nafte bolj ali manj neopazen. Po mestu se še vedno vijejo kolone pločevine in v večini osebnih vozil še vedno sedi samo ena oseba. Mislim, da bi Slovenci raje živeli od belega kruha in fižola, kot varčevali pri bencinu. Morda bo bolj bolela ukinitev prazničnega dvojčka, saj smo vendar narod, ki že v petek dela s polovično zmogljivostjo, ker je pač zadnji dan pred vikendom in, hja, vikendi so vendar bistvo našega življenja! Marmelada v krofu! Čebula v pasulju! Ob petkih se v mestu zgodi nek mali eksodus, ki se začne že okoli poldneva; v službah so vsi kot malce predpraznični, nestrpni, čakajoči na veliki dogodek – vikend, seveda. Veselje zaradi petka (in posledično vikenda) se začne že v četrtek, saj je četrtek tako ali tako mali petek, jamranje zaradi ponedeljka pa je na sporedu že v nedeljo popoldne in se ne konča vsaj 24 ur. Uravnoteženo malikovanje in zaničevanje dni. Novica o odpovedanih praznikih je kajpak le bombica za distrakcijo, mali ognjemet na nebu, medtem ko se na tleh dogaja prava akcija. Razpravljamo o praznikih in ponujamo Marijino vnebovzetje namesto 2. januarja (december pred njim je pač veliko bolj naporen kot avgust, da ne omenjamo paradoksa krščanskih praznikov v deželi, kjer sta Cerkev in država menda ločeni), kompleksnejše varčevalne teme pa se tako lahko odvijajo brez "odvečne" pozornosti. Podobno kot pri družinskem zakoniku, kjer človek dobi občutek, da bomo glasovali le o enem členu, čeprav je v predlogu kar nekaj precej pomembnih sprememb, ki jih v luči napihovanja ene same teme niti ne opazimo. Mimogrede, predlog novega zakonika ste dobili po pošti in namesto da poslušate razne svobodne interpretacije, si ga preberite sami.

A vrnimo se k varčevanju, o katerem očitno vem bolj malo, saj bi sama začela pri rožah in vsakoletnem poliranju parlamenta. Tudi nakup nove računalniške opreme tik pred odločitvami o varčevanju je kot basanje s čokoladno torto dan pred začetkom diete, ob novici o kosilu za štiri evre za ljudi z nadpovprečnimi plačami pa se mi ne utrne niti solzica sočutja. In mimogrede, zakaj sploh imamo 90 poslancev? Ja, saj vem, zagotovo obstajajo neki višji razlogi, o katerih moja politično in gospodarsko neizobražena malenkost nima pojma, a vseeno. Če imamo superministra, bi lahko imeli tudi superposlance – eden dela za dva. Superslovenija!

Naš parlament je prenapihnjen, sploh glede na to, da je glasovanje v realnosti tako ali tako pogojeno s pripadnostjo stranki. In čeprav devetdeset poslancev v primerjavi s 1240 člani nemškega Bundestaga zveni kot peščica, to pri več kot 80-milijonskem narodu pomeni enega poslanca na 66.400 prebivalcev, v Sloveniji pa enega na 21.800. A z Nemčijo se tako ali tako ne velja primerjati, ima le šestnajst zveznih dežel, medtem ko smo si v Sloveniji omislili občine za vsak hrib, dolino in naselje, večje od petih hiš. Imamo več kot 200 občin. Dvesto. Več kot dvesto županov s svojimi pisarnami. Glede na število prebivalcev je verjetno vsak Slovenec v takšnem ali drugačnem sorodu z vsaj enim občinskim uradnikom. Narod pomembnežev.

No, ampak jaz se pač ne spoznam na varčevanje, vsaj ne na tisto, ki poteka na državni ravni. Z osebnim varčevanjem mi gre nekoliko lažje, čeprav opažam nek zanimiv paradoks v okolici, ki te po eni strani graja, če ne varčuješ, po drugi strani pa ti vzbuja občutek sramu, če si kaj privarčeval. Čeprav si varčeval namensko, boš v trenutku zapravljanja deležen pripomb v stilu "ti si pa privoščiš". Za varčevanje in zapravljanje smo skoraj malo kaznovani, ne bomo pa zaradi njega kaznovali vlade, čeprav je napadla srž našega veselja na tem svetu, praznike. Naš spomin je kratek in dokler imamo vikende in avto, s katerim lahko ure in ure krožimo po centru ter iščemo parkirni prostor, je vse v redu. Naše vesolje je v popolnem ravnovesju in ko se nam bo zdelo, da moramo iz sebe vreči nekaj gneva, se bomo priklopili na internet. Pa ne zato, da bi oblasti na elektronski naslov, odprt prav s tem namenom, poslali kakšen predlog za varčevanje. Kako napredno, kajne? Koliko so bili predlogi upoštevani in ali je na njih dejansko kdo odgovarjal, ne vem, ampak ob tako sodobni računalniški opremi s tem res ne bi smelo biti težav. Vlada ma vas rada.

Kolumna predstavlja mnenje avtorja, ne nujno tudi mnenje uredništva.