V iskanju prave cene za mednarodno mobilno gostovanje

Zaradi zaračunavanja dohodnih klicev ter višjih cen odhodnih klicev in mobilnega podatkovnega prenosa med mobilnim gostovanjem v drugih državah članicah Evropske unije izgubljate 300 milijonov uporabnikov, sporoča Evropska komisija mobilnim operaterjem evropske osemindvajseterice.

Vsak drugi na meji izklopi mobilni prenos podatkov, vsak četrti pa kar mobilni telefon

Svoje svarilo utemeljuje na pred kratkim objavljeni raziskavi Eurobarometra, ki je na vzorcu po tisoč prebivalcev iz vsake članice med drugim pokazala, da jih kar 94 odstotkov močno omejuje uporabo mobilnega podatkovnega prenosa v drugi državi članici.

Še več – samo vsak deseti uporabnik med gostovanjem v drugi članici Evropske unije preverja svojo elektronsko pošto enako pogosto kot doma in komaj osem odstotkov jih uporablja vse mobilne storitve tako kot doma (navihanci bodo gotovo takoj pripomnili, da so to tisti, ki jim uporabo mobilnega telefona plačuje služba).

Skoraj polovica, natančneje 47 odstotkov, vprašanih pa mobilnega prenosa podatkov v drugi državi članici sploh ne uporablja, medtem ko jih dobra četrtina, natančneje 28 odstotkov, mobilni telefon po odhodu iz domovine kar izklopi, razkriva ista raziskava.

Še veliko več je takih, ki med bivanjem drugod po Evropski uniji vso svojo komunikacijo preusmerijo na kratka sporočila (SMS) in se pogovorom popolnoma odpovedo. Zagotovo še veliko več v tretjih državah, kjer so cene za enake storitve še občutno višje.

Tresle so se gore, rodila se je Evrotarifa

Evropska komisija tako nadaljuje svoja prizadevanja za vzpostavitev enotnega evropskega telekomunikacijskega trga. Njeno ukrepanje, predvsem pod taktirko izjemno energične in drzne Luksemburžanke, nekdanje komisarske za informacijsko družbo Viviane Reding, se je v zadnjih letih materializiralo predvsem v poenotenju cen gostovanja znotraj Evropske unije ter njihovem postopnem in tudi občutnem zniževanju.

Toda priljubljena Evrotarifa ne velja za gostovanja zunaj Evropske unije, prav tako ne za uporabnike iz držav nečlanic, ne glede na to, kje gostujejo, za julij napovedanih dodatnih nižanj pa verjetno ne bo mogoče uresničiti pred septembrom ali oktobrom, priznava Bruselj.

V drugi državi članici nam tako ni več treba skrbeti, pri katerem operaterju bomo gostovali, saj ni več tistih večkratnih razlik med cenami posameznih gostujočih operaterjev, ki smo jih bili vajeni pred Evrotarifo, ni dodatnih stroškov, kot so bili zlasti v sredozemskih državah priljubljeni ne ravno nizki stroški vzpostavitve klica, zaradi katerih je že nekajsekundni klic iz Španije v Slovenijo povzročil več kot dva evra na domačem računu.

Evrotarifa je prav tako skrajšala in poenotila obračunske intervale tako za pogovorne kot tudi za podatkovne mobilne storitve, s čimer so dodatno znižali končne cene za uporabnike.

Evropska komisija: Veliko je že narejenega, a še ne dovolj

Pri Evropski komisiji so na uvedbo Evrotarife ponosni, saj so od leta 2008, kot pravijo, cene pogovorov in kratkih sporočil znižali za 80 odstotkov, mobilnega interneta pa kar za 91 odstotkov. Kljub temu so prepričani, da še niso storili dovolj.

"Odkrito sem šokirana," je rezultate raziskave navad mobilnih uporabnikov komentirala aktualna komisarska za informacijsko družbo in podpredsednica Evropske komisije, Nizozemka Neelie Kroes. Tako visok delež uporabnikov, ki se odpovedujejo svojim mobilnim storitvam med gostovanjem v drugi državi članici, Kroesova vidi kot še en razlog za ukinitev stroškov mobilnega gostovanja in pomemben korak pri vzpostavitvi enotnega evropskega trga.

Konec zlate jame

Gotovo bi težko našel junaka, ki bi za svoj klic z dopusta ali poslovnega potovanja raje plačal štiri evre kot 30 centov, a vsa ta prizadevanja za črtanje stroškov gostovanja imajo tudi drugo plat.

Kako zelo pomembni so bili prihodki iz gostovanja, smo pred kratkim odlično zaznali iz stokanja nekaterih hrvaških mobilnih operaterjev, ki so z vstopom naše jugovzhodne sosede v Evropsko unijo 1. julija lani prav tako morali uveljaviti Evrotarifo. Ne le da so se jim zmanjšali dohodki od mnogo gostujočih turistov na Jadranu, tudi svojim uporabnikom niso več mogli zaračunavati enakih cen, ko so potovali po Uniji.

Že za klic iz sosednje Slovenije se je uporabnikom hrvaških mobilnih operaterjev cena v nekaterih primerih znižala na eno sedmino (ni napaka, ni se znižala zgolj za eno sedmino, temveč kar na eno sedmino) nekdanje cene.

Ne le na Hrvaškem, tudi drugod so (bila) gostovanja pomemben vir dohodkov za mobilne operaterje. Pri mednarodnih storitvah sodeluje več operaterjev in vsak si za svoj del zaračunava stroške tranzita in končevanja. Evropska komisija je evropskim operaterjem predpisala tudi te veleprodajne cene, a so tudi te precej nižje kot nekoč.

Pri sosedih je nekaj že ceneje

Minili so časi, ko so telekomi brez izjeme dosegali neponovljive dobičke, neizprosen tržni boj pa jih po drugi strani vedno bolj sili v znatne infrastrukturne naložbe za krepitev zanesljivosti omrežja in uvedbo novih naprednih storitev. Za ilustracijo, v slabem letu od uvedbe mobilnega omrežja četrte generacije (LTE) je Telekom Slovenije za doseganje dobrih 55 odstotkov prebivalcev v 93 krajih po Slovenije vzpostavil 245 baznih postaj LTE.

Kako potem poskusiti nadoknaditi vsaj del izpada prihodkov od gostovanja? Z višanjem cen storitev v domačem omrežju, opozarjajo operaterji. Že zdaj je pri nas in praviloma tudi povsod drugod po Evropski uniji tako, da vas bo, če hočete, na primer, s svojo mobilno številko poklicati v drugo evropsko državo ali poslati kratko sporočilo (SMS) na tujo mobilno številko, stalo najmanj enako, v večini primerov pa bo celo ceneje, če to opravite prek signala operaterja iz druge države članice.

Pa še to: Slovenija je verjetno ena od zadnjih evropskih držav, kjer se je tudi največji mobilni operater odločil za višjo ceno pošiljanja kratkih sporočil (SMS) na tuje mobilne številke – drugod po Evropi (in tudi pri drugih slovenskih operaterjih) je bila to že lep čas običajna praksa.

Med 15 in 27 ni enotnosti

Gospodarske, finančne in druge razlike med članicami so resna ovira prizadevanjem za vzpostavitev enotnega evropskega trga. Že stopnje davka na dodano vrednost so zelo drugačne – od 15 odstotkov v Luksemburgu do zajetnih 27 odstotkov na Madžarskem, a o še večjih razlikah med članicami pri plačah za primerljivo delo tokrat raje ne bi niti začenjal.

Strategi, skrbno preračunajte!

A bruseljska uprava ne popušča: mobilni operaterji bi svoje naročniške pakete z zakupljenimi storitvami morali oblikovati tako, da te količine lahko uporabijo kjerkoli znotraj Evropske unije. Izpostavljajo primer francoskih operaterjev Bouygtel in Orange, ki sta to deloma že uresničila, a le pri paketih z najvišjo naročnino.

Ne nazadnje, morda bodo prav nižje marže gostovanja povečale obseg gostovanja tako močno, da bodo prihodki na koncu vendarle večji. Deset uporabnikov po en cent je več kot trije uporabniki po tri cente – in to smo pred dvema desetletjema dobro spoznali tudi sami na primeru domače mobilne telefonije, ki je postala množična prav zaradi nižanja cen.

Svoje številke ima tudi Evropska unija: od leta 2008 se je prav zaradi nižjih cen podatkovno gostovanje po Evropski uniji povečalo za petnajstkrat.

Spremenile so se tudi uporabniške navade, saj je bil pred Evrotarifo delež tistih, ki ob prečkanju meje izklopijo svoj mobilni telefon ali se kako drugače odpovejo mobilnim storitvam v drugi državi članici, še večji.

Mobilnim operaterjem ostaja naloga, da dobro preračunajo, katera je tista cena, da bodo še vzdržno poslovali, mi pa bomo še bolj brezskrbno klepetali in deskali s svojimi mobilnimi napravami v tujini. Vsaj v Evropski uniji, če že ne tudi drugod po svetu.