Spremenimo paradigmo igre!

Prevedeno v domači jezik to pomeni, da standardni in nestandardni finančni instrumenti, s katerimi strokovnjaki stavijo na določeno dogajanje za to, da zaslužijo in istočasno sklepajo primerna zavarovanja, ki na enak način postanejo sredstva, s katerimi se lahko trguje, rastejo v potencialni dobičkonosnosti in bančni svet se pripravlja na še en val nestabilnosti.

Če so se sami finančni špekulanti, ki že nekaj let nadzorujejo mednarodni sistem, odločili, da bodo nestabilnost evra napadali, dokler bo to politično mogoče ter dobičkonosno in stavijo na določen dogodek, je seveda popolnoma razumljivo, da bodo tudi ravnali tako, da se bo dogodek zgodil. Tako bodo ponovno oplemenitili svoje bogastvo državam po svetu in ponovno dokazali, da so edini vir dejanske moči na Zemlji. Igra je tako preprosta, da se lahko povprečen državljan Evropske unije le sprašuje, zakaj naši celinski voditelji še niso ukrepali in nas ne zaščitijo pred zdaj že "ritmičnimi" napadi.

Evro je valuta brez suverenosti. Evro je politična, pasivna valuta, ki potrebuje iskreno mednarodno sodelovanje med članicami kluba oziroma dejansko združitev moči za to, da lahko izpade verodostojna in preživi. Takšnega sodelovanja v zadnjih dveh letih ni bilo. Vsaka država je igrala po svoje. Vse prestolnice so igrale igro preživetja in raje potapljale krhkejše člene verige.

Finančni špekulanti so v zadnjih letih napadli vse najšibkejše članice in dobili bitke. Mastne vsote so zaslužili, ko na primeren način nismo znali reševati Grčije, Portugalske, Irske. Po Španiji vsi kazalci kažejo, da bo naslednji val napad na Slovenijo! O tem se govori v Washingtonu in Bruslju. Bonitetne hiše že pripravljajo pot in nam znižujejo ocene. Mi, Evropejci, pa še naprej igramo po paradigmi igre, ki nam jo predlaga bančni svet. Plešemo po taktih sovražnika! Spremeniti moramo paradigmo nastopa! In, hočeš nočeš, velik del odgovornosti oziroma upanja bo visel na plečih slovenske vlade.

Ko se bodo politiki vrnili z dopusta, nas čaka vroča jesen. Če guverner Evropske centralne banke ne bo končno spremenil nastopov – ki so vsak dan bolj protislovni –, je napad na evro prek slovenskega "ozemlja" neizbežen! Takrat za umiritev sovražnika ne bo dovolj, da bo Janez Janša preoblikoval vlado, zamenjal nekaj ministrov ob morebitni mednarodni pomoči za to, da pošljemo sporočilo o prelomu med našim starim in "novim" načinom vodenja. Stalne zahteve finančnih oblasti, da moramo nekaj spremeniti, so v resnici le kritje za vojno. Daleč od tega, da bi trdil, da so naše javne finance zdrave. Verjetno sem bil pred leti prvi in edini v Sloveniji, ki sem pisal o problemu naših bilanc – in o tem pričajo tako moji članki kot knjige –, ampak to je zdaj postal le formalni razlog, da nas sesujejo!

Jeseni bo na Sloveniji mogoče zadnje upanje, da se v Evropi nekaj spremeni. Mi moramo spremeniti paradigmo nastopa celotne EU na mednarodnem parketu. Vlada Republike Slovenije bo morala predlagati drugačen ples, spremeniti poglede in zunanjo politiko, se jasno pogovoriti z določenimi zavezniki, preoblikovati prijateljstva in državljanom povedati resnico!

Ne moremo več financam pustiti, da nas še naprej vlečejo za nos. Vzemimo nazaj v lastne roke svojo državno in evropsko suverenost! Čas je, da mi vodimo igro. Čas je, da z rock'n'rolla preklopimo nazaj na valčke in polke!

Zagotovo bi, če se poglobil v kitajsko kulturo, našel pregovor, ki bi vročemu metereološkemu poletju pripisal simboličen pomen in zelo verjetno bi to pomenilo, da moramo pričakati vročo politično jesen. Glede na zunanje temperature zadnjih tednov bi bil potemtakem še bolj prepričan, da se približuje izredno napeta in peklensko dinamična jesen tako v notranji kot mednarodni politiki. Tako prva kot druga pa se bosta usodno prepletali.

Sprejem zlatega pravila v našo ustavo, zaradi katerega vlada Janeza Janše potrebuje posebno večino, se bo zelo verjetno prepletal z napadom finančnega sistema na našo državo in potrebni bodo izredni ukrepi ter učinkovitost. Vse skupaj pa bo postalo prednostna tema predsedniških volitev, na katerih kot glavni igralci nastopajo trije popolnoma različni karakterji oziroma politiki. Da je Slovenija naslednja izbrana žrtev finančnega sistema za to, da bodo nekateri ponovno šteli mastne zaslužke, je skoraj popolnoma jasno glede na opozorila, ki k nam že prihajajo od mednarodnih bonitetnih hiš in bančnih krogov. Finančni sredstva, s katerimi se stavi na določene rezultate po svetu, že ciljajo na padec našega domačega sistema. In če tisti, ki obvladajo denarne tokove, stavijo na naš padec, bodo zagotovo naredili vse, da stavo dobijo.

Logika je tako preprosta, da je skoraj srhljiva, ampak nič ne kaže, da bi vodilni evropski politiki to razumeli. Če želi slovenska država preživeti udarec, mora čim prej spremeniti način igre. Če plešeš po taktih, ki ti jih narekuje sovražnik, je zelo malo verjetno, da zmagaš! Spremeniti moramo paradigmo soočanja s finančno krizo, takoj!

Slovenska vlada se bo glede na to, da časa ni več veliko, z morebitnimi mednarodnimi težavami spopadla tako, da bo preoblikovala sestavo vlade. Ministri bodo zamenjali ministrstva in v mednarodni prostor poslali sporočilo o "globokih" spremembah. Vse to bo seveda daleč od realne učinkovitosti in tudi naši vodilni ljudje bodo verjetno ugotovili, da je treba spremeniti določena pravila v svetu, če želimo še naprej imeti suvereno državo. Takšen scenarij, čeprav zelo verjeten, ima nekaj možnosti, da se ne uresniči, če bo predsednik Evropske centralne banke Mario Dragi nadaljeval s politiko "Za evrom stojimo z vsemi topovi!", ki jo je pred kratkim končno začel zagovarjati. Po letih neučinkovitih in nespametnih, velikokrat protislovnih izjav predsednika ECB smo končno dobili izjavo, ki smo jo pričakovali vsaj od začetka gospodarske krize, ki je le napad finančnega špekulativnega sistema na evroobmočje.

Če bi pred leti jasno in glasno povedali, da evra ne bo zrušila nobena finančna igrica, si takšnega tveganja v bančnem sistemu nihče sploh ne bi privoščil. Izračun tveganje – potencialni dobiček bi bil negativen. Bančniki pa, čeprav špekulativni, ne marajo prevelikega tveganja. Obožujejo zagotovljene zmage. In dokler evrosistem ne zna enotno odgovoriti in je pripravljen žrtvovati posamezne člene verige (beri Portugalska, Grčija in tako dalje), finančniki vedo, da je pot do zmage lahka. Zdaj se pripravljajo na napad na Slovenijo. Samo sprememba glasbe in plesa z naše strani, evropske, nas lahko končno reši prepada.

Znotraj takšnega scenarija pa se bodo pri nas odvijale predsedniške volitve, v katerih je videti, da se bodo politik Zver, populist Pahor in predsednik Türk znašli sredi vrtiljaka, ki ga bo oblikoval mednarodni finančni trg. Naša želja že zdaj je, da bomo slišali kakšno državotvorno besedo, celo govor bi nam prijal. Upamo le, da nam bodo prizanesli nizkotno notranjepolitično obračunavanje, ki nas bo še bolj poglobilo v krizo in nam ne bo nudilo nobene vizije za prihodnost naše države.

Kolumna predstavlja mnenje avtorja, ne nujno tudi mnenja uredništva.