Spet en dan predvolilnega molka – neprecenljivo

Preprosto zato, ker bi potem še kakšen dan več:

- uživali v ljubem miru ob odsotnosti razprtij v medijih,

- živeli v miru in brez prepirov okrog poveličevanja "naših" in blatenja "njihovih",

- uporabili svojo energijo za pogled v prihodnost in morda kakšen korak za njeno izboljšanje, namesto da bi nam vsak po svoje tolmačil politična dogajanja in polpreteklo zgodovino,

- počivali brez gledanja in poslušanja tistih, ki velikokrat zgolj raztresajo obljube, za katere se jim ne sanja, kako bi jih uresničili,

- bili na varnem pred tistimi, ki nas skušajo prepričati, naj volimo tega ali onega,

- imeli mir pred "fotošopiranimi" obrazi s plakatov in letakov, ki nam vsaj še po medijih in na shodih ne bi prodajali zgodb, da v vsem, kar počnejo, vidijo zgolj in samo interes nas, navadnih državljanov,

- kljub nalepki na nabiralniku, s katero odklanjam nenaslovljeno pošto, minil brez pamfletov, s katerimi mi mašijo nabiralnik in ki nemudoma romajo v zabojnik za ločeno zbiranje papirja,

- pozabili na vse tiste dnevne zadeve, ki nas jezijo in žalostijo bolj, kot bi si to želeli,

- ugotavljali, da so v življenju veliko pomembnejše reči kot politika (čeprav nam ta močno kroji življenja, bolj, kot bi ji to morali dopuščati),

- lahko natančneje preučevali, komu bomo na volitvah dali svoj glas, ker verjamemo, da bo naredil največ dobrega ali vsaj najmanj škode,

- imeli priložnost, da se mirno in neobremenjeno pogovorimo z nekom, četudi ima na dnevna dogajanja drugačne poglede,

- vedeli, da je veliko drugih zadev, o katerih se da lepše pogovarjati kot o dnevnem dogajanju ali o tem, kdo je dober in kdo grd,

- porabili za to, da bi poklicali kakšnega prijatelja, ki ga dolgo nismo slišali, brez strahu, da bi se zapletli v neplodne razprave o politiki,

- imeli nasmehe na obrazu.

Dobro nam denejo take predvolilne sobote. Našemu zdravju, našim živcem, dobremu počutju. Škoda, da jih ni več. Pa tudi petkov, četrtkov, sred … Neprecenljivo.

Morda bi zaradi psihičnega zdravja lahko imeli predvolilni molk kar vse zadnje leto vsakokratne vlade, a to je najbrž že preveč optimistično.

Toda optimizma, zlasti v teh časih, ni nikoli preveč.