Po faraonu faraon!

Kot je napisal italijanski pisatelj Tammaso di Lampedusa v knjigi Gattopardo, imajo sredozemske vodilne elite eno veliko znanje: spremeniti vse, da se nič ne spremeni.

Za vse tiste, ki verjamejo v revolucijo oziroma v arabsko pomlad, bodo rezultati drugega kroga volitev novega predsednika Egipta veliko razočaranje.

Po tem, ko je pred dnevi tamkajšnjo vrhovno sodišče razveljavilo parlamentarne volitve, ki so zagotovile večino sedežev predstavnikom versko obarvanih strank, je jasno, da je vojaški sistem, ki nadzoruje in vodi državo od druge svetovne vojne naprej, ponovno stabilno za krmilom. Od Nasserja do Mubaraka s pomočjo velikega brata ZDA in v dogovoru s preostalimi svetovnimi silami so se na prestolu v Kairu, kot faraoni, zamenjali le predstavniki vojaške elite, ki gospodarsko in politično vodijo državo. Od Egipta se zahteva le čim večja socialna stabilnost v že preveč napeti regiji.

Na volitvah se bosta pomerila predstavnik muslimanske bratovščine Mohamed Mursi in Mubarakov nekdanji prvi minister Ahmed Šafik. Ob zmagi Šafika, ki bo dokazala, da je bila revolucija le "zgodovinski intermezzo", se bodo na trgu Tahrir, na katerem še danes tabori na desetine protestnikov, ki nadzorujejo simbolične grobnice režima, postavljene sredi krožišča, in zaradi katerih še bolj trpi že neznosen mestni promet, sprožile demonstracije. Vendar bo po navidezno demokratičnem izbruhu oblast ponovno dokončno napisala besedo konec nestabilnemu obdobju.

Kot pravi pisatelj Gamal Ghitami, "če greš na volitve, se moraš odločiti med kolero in kugo". Številnim Egipčanom, ki so resnično upali na spremembe, kandidata nista všeč. Pričakuje se lahko visok odstotek neudeležbe. Za ves svet je pomembno le, da zmaga laična oblast, ki bo lahko računala na val denarja iz tujine, s katerim si bo lahko ponovno kupila socialni mir.

Ker je Egipt en veliki kaos, v katerem je jasno samo dejstvo, da nič ni jasno, zmagovalca drugega kroga čaka stolček brez vsebine. Predsednik bo vodil državo, ki še danes nima ustave, kar pomeni, da predsednik ne pozna lastnih pristojnosti, politični sistem pa nima temeljev.

"Al sha'b yurìd isqàt al nizàm" (ljudstvo želi padec režima) so bile besede, ki so jih vpili protestniki med egiptovsko revolucijo pred nekaj meseci. Režim je padel. Režim se je pobral.

Kolumna predstavlja mnenje avtorja, ne nujno tudi mnenje uredništva.