Nedelja, 16. 8. 2020, 4.00
3 leta, 8 mesecev
Komentar urednika
Pivčeva noče Šarčevega skoka
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
111
V oazo Slovenijo, kjer okužb s koronavirusom skoraj ni bilo, je ta teden pripotoval ameriški zunanji minister Mike Pompeo. Obisk je nadaljeval v Avstriji, ki je vse svoje državljane pozvala, naj se takoj vrnejo iz Hrvaške. Tiste, ki niso poslušali, jutri čakata testiranje in karantena. O podobnih ukrepih se pogovarjajo tudi naši ministri. V nekaj dneh se je zgodil preobrat. Že več dni zapored vsak dan odkrijejo po več deset okuženih. Tako visoke številke so bile nazadnje marca. Takrat so okužbo pretežno prinesli smučarji iz Italije in Avstrije. Zdaj turisti iz Hrvaške in Balkana.
Po odhodu Pompea je ob veliko odkritih okužbah na Hrvaškem in tudi v Sloveniji za nekaj vznemirjenja poskrbela še predsednica DeSUS Aleksandra Pivec, ki je na naslovnicah medijev že vse od takrat, ko je spodletelo odstavljanje Zdravka Počivalška z vrha SMC.
Kdo odstavlja predsednike strank?
A zdaj je napovedala resen premik. Ni odstopila, kar so pričakovali ponekod v medijih in kar so poskušali doseči njeni nasprotniki v stranki. Ni se, skratka, odločila za pot Marjana Šarca, ki se je, ko po dobrem letu še niti ni prav zavladal, že odločil za skok v prazen bazen predčasnih volitev z odstopom. Ni se odločila za pot Dejana Židana in Ljudmile Novak, ki sta kot strela z jasnega odstopila kot šefa strank.
Namesto tega je Pivčeva napovedala kongres, ki bi do konca leta odločil, ali bo še vodila stranko. Za neke vrste test, ali je večina v stranki res za predčasne volitve novega predsednika. Svojih nasprotnikov s tem ni navdušila. Predsedniki pogosto odstopijo. Sploh po porazih na volitvah. Da bi sklicevali kongrese za odločanje o zaupnici, pa je redko in zavleče obračun. Tak razplet bi bil še posebej slab za tiste, katerih prvi cilj je čim prej zrušiti vlado. Ti ne morejo čakati. A tem ne pomaga nujno niti takojšen odstop Pivčeve.
Kako brutalni so pritiski, pa pokaže, ker so zadnje čase Pivčevo diskreditirati tudi že na povsem nespodobne načine. Celo s pisanji, da “se prodaja”. Najbolj naravnost je to storil ekonomist Jože P. Damijan s tvitom, v katerem je napovedal, da bo Pivčeva šla kot kurba, ki pa ga je pa sčasoma umaknil:
V politiki ni veliko milosti, ko gre za oblast in ko nasprotniki zavohajo kri. Pivčevi jo puščajo že cele počitnice. Po izjemnem dogodku v slovenski zgodovini januarja letos, ko je po 15 letih padel teflonski lastnik tik pred kongresom razkritega porscheja Karel Erjavec, ki ga je premagala že v Šarčevi vladi kmetijska ministrica Pivčeva, se obeta nov spektakel.
Pivčeva je na vrhu šele dobrega pol leta in ni podobna maratoncu Erjavcu, ki je po porazu razočaran napovedal umik iz politike in odstopil še kot minister. A odstop niti ni prav obveljal, ker je že prej odstopil še Šarec, posledica odstopa Šarca pa je bil nastanek nove vlade Janeza Janše (SDS).
Pivčeva je ob Alenki Bratušek edina predsednica večje stranke. Bratuškova, ker vodi po sami sebi poimenovano stranko, je bolje zaščitena: resna grožnja, dokler se ne preimenujejo, so ji le volivci. Ti na zadnjih volitvah Bratuškove in Pivčeve niso izvolili za poslanki. So pa dovolj podprli vsaj njuni stranki.
Po odstopu Dejana Židana (SD) bi predsednica večje stranke rada postala še evropska poslanka Tanja Fajon, a SD še ni organizirala kongresa, na katerem se predsedniki strank volijo. Takšnega, ki bi ga tudi Pivčeva rada sklicala.
Pri Pivčevi pa ni gotovo, ali bo kongres dočakala na vrhu DeSUS, čeprav statut stranke možnosti in postopka hitre odstavitve predsednice Svetu stranke ne določa, jo bodo nasprotniki najbrž poskušali odstaviti na ta način. Da bi se kaj takega v večjih strankah že zgodilo, se sam ne spomnim. A proti sebi ima Pivčeva močne nasprotnike: večino poslanske skupine in šefa sveta stranke Tomaža Gantarja.
Ko spet grozi epidemija
Ali bodo Pivčevo res na hitro odstavili, bo najbrž znano v prihodnjem tednu, ki se bo končal z evropskim dnevom, ko se po Evropi spominjamo žrtev nacizma, fašizma in komunizma.
Na to zgodovino, ki je pretresla Evropo, nas je zadnje dni spomnil tudi ameriški zunanji minister Pompeo. Grožnje so pred tistim delom sveta, ki spoštuje svoboščine in pravice ljudi, tudi danes. 23. avgust, ki je pred nami, je evropski parlament razglasil za vseevropski dan spomina, ker sta diktatorja Adolf Hitler in Josip Stalin na ta dan dosegla sporazum, kako si bosta razdelila vzhod Evrope s sporazumom, ki je po zunanjih ministrih poimenovan Ribbentrop-Molotov.
Med prvimi je strahovito ceno za tajni del dogovora plačala Poljska, ki jo je na turneji Pompeo po Češki, Sloveniji in Avstriji obiskal zadnjo.
Del te zgodovine smo bili tudi mi, z državo, ki je nekoč slavila ustanovitev fronte s sovjeti in nacisti proti zahodnim imperialistom, pozneje preimenovane v OF.
Drugače kot v času totalitarizmov je danes, da lahko ljudje na svobodnih volitvah odločamo, kdo nas bo vodil. In le posledica te možnosti so dileme in spopadi, kdo bo vodil stranke.
Tudi v majhnem Desusu, ki nam je popestril poletne počitnice. Končujejo pa se te počitnice z nevarnim naraščanjem okužb, kar nam lahko tako zaplete življenje jeseni, da bodo dileme o vodenju DeSUS in celo SD postale precej blede.
Če ne celo nepomembne.
111