Sobota, 27. 7. 2024, 22.14
3 mesece, 3 tedne
Mateja Malnar Štembal: Ta plonk listek o Sloveniji morate deliti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,58
Kako močno bo Avsenikova "Golica" letos odmevala v Parizu?
V zadnjem času – popolnoma upravičeno – vsi v en rog tulimo, da so naši športnice in športniki največji, najboljši in najuspešnejši ambasadorji naše države. Taki bi morali biti tudi Slovenke in Slovenci, državljani Slovenije, prebivalci Slovenije. Saj poznate tisto o dobrem glasu, ki se širi v deveto vas. Iz prve roke so ocene tudi najpristnejše. Kolikokrat sem na lastne oči videla, kako tujce dobesedno očaraš z nekaj dejstvi in podatki o Sloveniji. Se zgodi, da tudi tiste, ki živimo na tem prostoru.
Iz izkušenj pa vem, da zagata običajno nastane že pri prvem poskusu predstavljanja lastne države.
Običajno začnemo pripovedovati, kako majhna država smo, da nas je samo dva milijona (to je dejansko toliko prebivalcev, kot jih ima Pariz), da smo edina država na svetu, ki ima LOVE v svojem imenu (tu se malo lažemo, kajti Slovaška se v slovaškem jeziku uradno imenuje Slovenská republika), da ima naš prelepi slovenski jezik dvojino, da imamo samo 46,6 kilometra obale, da smo stisnjeni med Avstrijo, Italijo, Madžarsko in Hrvaško.
Vsi ti podatki so na nek način zelo pomenljivi in pripovedno zanimivi, le vrstni red je po mojem mnenju treba zasukati.
Najprej nanizajmo svoje dosežke in odlike in na koncu dodajmo še nekaj češnjic na to torto.
Seveda, ni vse zlato, kar se sveti. Nikoli ni tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše. Pa vendar se je dobro od časa do časa malce usesti s samim seboj in razmisliti, ali je pri nas res vse tako slabo.
Vsaj v tem pogledu ne bodimo tudi pregovorno slovenski: ne jamrajmo, ne bodimo ponižni, ampak ponosni in na vse pretege hvalimo tisto, kar nas odlikuje oziroma razlikuje od drugih.
Plonk listek za še večjo prepoznavnost Slovenije in za boljši občutek, kje živimo
Za to kolumno sem zato pripravila plonk listek devetih odlik Slovenije. Imejte ga pri sebi, kadar boste želeli izpostaviti odlike države, v kateri živite. Delite kolumno oziroma plonk listek, da bo dosegel čim več ljudi. Če jo bo na primer nekaj tisoč oseb delilo na svojih omrežjih, si lahko samo mislite, kam vse lahko seže.
(Zelena) Slovenija, moja dežela!
Poudarjam, da je to moj izbor (ne vsebuje znanstvenih, gospodarskih in drugih dosežkov), ki je nastal na podlagi strokovnih in potovalnih izkušenj in nekoč profesionalnega dela s tujimi novinarji, tujimi javnostmi, tujci v Sloveniji, na podlagi debat s širokim prijateljskim in družinskim krogom v tujini.
Še nešteto odlik je, a ravno zato se je treba omejiti in izpostaviti zapomnljive za čim bolj slikovito podobo. Mnoge raziskave tudi potrjujejo, da tiste zadnje kljukice pri naložbah v tujo državo ne dajo razum in finančni izračuni, temveč neka podzavestna naklonjenost zgodbi o odličnosti države in njenih ljudi.
Slovenija je športna velesila
Šport je globoko zakoreninjen v slovenski kulturi. V vrhunskem športu ga ni mednarodnega tekmovanja, na katerem ne bi posegli po zvezdah oziroma medaljah. Ves svet pozna naša najboljša kolesarja – Tadeja Pogačarja imamo letos v spominu po zmagi na Giru d'Italia in tretji zmagi na dirki Tour de France, Primoža Rogliča po treh zaporednih zmagah na Vuelti in naslovu olimpijskega prvaka v kronometru –, Luko Dončića kot najboljšega košarkarja v ligi NBA v letu 2024 (po izboru ESPN), Janjo Garnbret po dobesedni nepremagljivosti v steni in Alenko Artnik po dobesedni nepremagljivosti v globini morij. Tudi nogometaši na evropsko nogometno prvenstvo niso šli gledat na uro, kot so napovedovali mnogi nejeverni Tomaži.
Glede na število prebivalcev je Slovenija ena najuspešnejših držav na mednarodnih tekmovanjih. Na lestvici mednarodnega portala "Greatest Sporting Nation" smo na drugem mestu za Norveško, ki kraljuje tam zadnja tri leta, po podatkih za olimpijske igre iz leta 2021 pa smo po številu uspešnosti na prebivalca na prvem mestu pred Novo Zelandijo in Jamajko. Slovenija je do Pariza osvojila 12 zlatih, 18 srebrnih in 26 bronastih medalj v posamičnih panogah ter dve zlati, šest srebrnih in štiri bronaste v skupinskih športih.
Slovenijo bo na olimpijskih igrah v Parizu zastopalo 90 športnikov in športnic.
Imamo celo državni športni praznik. 23. september je dan športa v počastitev 23. septembra 2000, ko so športniki samostojne Slovenije na olimpijskih igrah v Sydneyju prvič prejeli zlata olimpijska odličja – to so bili veslaški dvojni dvojec Iztok Čop in Luka Špik ter strelec Rajmond Debevec z malokalibrsko puško v trojnem položaju.
V Sloveniji damo veliko na kakovost življenja
Pustimo ob strani produktivnost in se osredotočimo na tisto, kar kljub vedno večjemu bremenu kroničnih bolezni (tudi zaradi pretiranega veseljačenja ob alkoholu – no, saj imamo tudi najstarejšo trto na svetu) vendarle (po)lepša življenje v Sloveniji.
Po podatkih UMAR je v Sloveniji z življenjem zadovoljnih 93 odstotkov prebivalcev.
Podatki evropskega statističnega urada Eurostat za leto 2022 tudi kažejo, da Slovenci v EU spadamo med najbolj zadovoljne s količino prostega časa. Drugo mesto si delimo z Danci, na vrhu lestvice pa nas presegajo samo Finci.
Po zadnjem indeksu OECD (Better Life Index) je Slovenija visoko ocenjena glede ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem ter glede kakovosti okolja. Imamo nizko stopnjo kriminala (na lestvici miroljubnosti zasedamo deveto mesto) in visok standard zdravstvenega varstva (Slovenija je med najboljšimi po številu presaditev srca na milijon prebivalcev).
Po podatkih Eurostata je imela Slovenija lani najnižji delež ogroženih otrok zaradi revščine (10,7 odstotka, pred Nizozemsko in Finsko) in drugi najnižji delež ogroženih ljudi v EU (13,7 odstotka).
Vode ne damo
Približno 90 odstotkov gospodinjstev ima dostop do zelo kakovostne pitne vode neposredno iz pipe. V naši ustavi je zapisano, da ima vsakdo pravico do pitne vode.
Vodo iz pipe s pridom uporabljajo tudi slovenski moški za pomoč v gospodinjstvu. Po podatkih Eurostata slovenski moški povprečno prispevajo več kot 11 ur na teden h gospodinjskim opravilom, kar je več kot v mnogih drugih evropskih državah.
V Sloveniji dobro jemo in kuhamo
V Sloveniji ne moreš izbrati ene nacionalne jedi, saj imamo na našem prostoru 24 gastronomskih regij, tri vinorodne dežele ter več kot 400 tipičnih lokalnih in regionalnih jedi in pijač. Lahko bi torej celo leto jedli vsak dan nekaj drugega, taka kulinarična pestrost vlada pri nas. Naše jedi so preplet alpskega, mediteranskega in panonskega sveta ter Balkana.
Slovenija se med vsemi Michelinovimi destinacijami uvršča v sam vrh glede na število zelenih zvezdic (za pristop k bolj trajnostni gastronomiji) na prebivalca. V Sloveniji jih imamo osem.
Slovenija je kulinarična in enološka velesila.
V Sloveniji ne moreš poznati vseh rastlin in živali
Slovenija, ki zavzema manj kot 0,2 odstotka celotne površine Evrope (20.273 kvadratnih kilometrov oziroma za približno 25 New Yorkov), ima približno 24 tisoč živalskih in rastlinskih vrst, kar je ena najvišjih številk na kvadratni kilometer v Evropi in kaže na veliko biotsko pestrost.
Več kot 37 odstotkov kopenske površine Slovenije je vključene v omrežje Natura 2000, kar je največji delež med vsemi državami članicami EU.
Zemljo obdelujemo z velikim številom traktorjev. Tu smo vodilni v številu na prebivalca – ima ga vsak sedemnajsti. Konec leta 2022 je bilo v Sloveniji registriranih več kot 119 tisoč traktorjev.
Slovenija ima glede na svojo velikost največje število jam na svetu. Triglavski narodni park, ki pokriva skoraj štiri odstotke celotne površine države, pa je eden najstarejših v Evropi.
Še bolj kot od zavisti smo zeleni po naravi
Približno 60 odstotkov površine Slovenije je pokrite z gozdovi, kar pomeni, da smo tretja najbolj gozdnata država v Evropi – za Finsko in Švedsko.
Radi zahajamo v hribe in gore. Slovenska planinska pot je najstarejša vezna planinska pot na svetu, ki vključuje več kot 600 kilometrov poti in 58 kontrolnih točk.
Leta 2021 smo imeli najvišjo stopnjo recikliranja odpadne plastične embalaže, in sicer 50-odstotno.
Pridni kot čebelice
V Sloveniji je nekaj več kot deset tisoč čebelarjev oziroma skoraj pet na tisoč prebivalcev. Po številu čebelarjev smo tako ena prvih med članicami EU, a hkrati najmanjših pridelovalk medu v EU.
Slovenija je dežela poliglotov
Po zadnjih rezultatih mednarodne raziskave PISA 2022 so na področju matematične in naravoslovne pismenosti naši 15-letniki nad povprečjem OECD. Pod povprečjem so po temeljni ravni bralne pismenosti, vendar pa smo pravi poligloti.
V Sloveniji po podatkih statističnega urada kar 96 odstotkov odraslih razume ali uporablja vsaj en tuji jezik, četrtina odraslih pa razume vsaj pet tujih jezikov. Angleščino razume ali uporablja 74 odstotkov odraslih.
Slovenija je dežela traktorjev in delovnih ljudi.
Mlada država z zelo staro zgodovino
V Sloveniji se lahko pohvalimo z najdbo najstarejšega ohranjenega lesenega kolesa. Na Ljubljanskem barju blizu Vrhnike so ga našli leta 2002 in takrat ocenili, da je staro 5.200 let.
Še pred tem pa so leta 1995 v arheološkem najdišču Divje babe v dolini Idrijce našli najstarejšo neandertalsko koščeno piščal z izvrtanimi luknjicami iz osrednjega cevastega dela stegnenice mladega jamskega medveda, ki ustrezajo razmiku prstov na roki. Starost je ocenjena na od 50 do 60 tisoč let. Glasbilo je tako vsaj 15 tisoč let starejše od preostalih znanih paleolitskih koščenih piščali, ki jih pripisujejo anatomsko modernemu človeku.
Se pravi je glasba na našem območju doma že zelo, zelo dolgo. Nič nenavadnega torej, da smo tako dobro glasbeno podkovani. Če morda ne veste: Avsenikova skladba Na golici je največkrat predvajana instrumentalna skladba 20. stoletja.
- Slovenija je športna velesila. Glede na število prebivalcev je Slovenija ena najuspešnejših držav na mednarodnih tekmovanjih, na olimpijskih igrah pa zasedamo 1. mesto po uspešnosti na prebivalca.
- Slovenija, ki zavzema manj kot 0,2 odstotka celotne površine Evrope, ima približno 24 tisoč živalskih in rastlinskih vrst, več kot 37 odstotkov površine Slovenije je vključene v omrežje Natura 2000, približno 60 odstotkov površine Slovenije je pokrite z gozdovi.
- Slovenke in Slovenci smo med najbolj zadovoljnimi v EU s količino prostega časa, z življenjem v Sloveniji pa je zadovoljnih 93 odstotkov prebivalcev.
- Približno 90 odstotkov gospodinjstev v Sloveniji ima dostop do zelo kakovostne pitne vode neposredno iz pipe.
- Na prostoru 25 New Yorkov imamo 24 gastronomskih regij in tri vinorodne dežele ter več kot 400 tipičnih lokalnih in regionalnih jedi in pijač.
- V Sloveniji je nekaj več kot deset tisoč čebelarjev oziroma skoraj pet na tisoč prebivalcev.
- Smo poligloti, saj 96 odstotkov odraslih razume ali uporablja vsaj en tuji jezik, četrtina pa vsaj pet.
- V svetovnem merilu smo vodilni po številu traktorjev – ima ga vsak sedemnajsti.
- V Sloveniji so našli najstarejše ohranjeno leseno kolo, staro 5.200 let, ter najstarejšo neandertalsko koščeno piščal, staro od 50 do 60 tisoč let, kar kaže na dolgo glasbeno tradicijo na tem območju. Morda je tudi zato Avsenikova skladba Na golici največkrat predvajana instrumentalna skladba 20. stoletja.
Aja, dva (2) milijona nas je.
Toliko kot prebivalcev Pariza.
Siolova kolumnistka Mateja Malnar Štembal je zgodovinarka, strokovnjakinja za komuniciranje in podpredsednica Združenja Ona ve. Ljubiteljica zgodnjega vstajanja, sončnih vzhodov in zahodov, hvaležna za življenje in za vse sekunde v njem. Kolumne na Siolu običajno objavlja na zadnjo nedeljo v mesecu.
