London 2012: nova doba?

Njihov konec odpre novo štiriletno olimpijsko obdobje, na začetku katerega lahko vse športne zveze oblikujejo priprave za naslednje igre in so omogočeni redni prestopi športnikov med klubi. Vendar velikokrat olimpijske igre niso predstavljale začetek nove dobe le v omenjen smislu, temveč tudi v zgodovinskem. Prav v Londonu, kjer jih gostijo že tretjič, so bile vedno v ključnih trenutkih človeškega razvoja. Velika Britanija in šport sta tesno povezana. Tam se je rodil koncept modernega agonizma, športne šolske vzgoje, fair playa in lahko bi nadaljevali seznam. Istočasno pa je bil London do danes najpomembnejše mesto za socialni in gospodarski razvoj sveta. London je bila od samega začetka lastne svetovne oblasti, ki se je začela rojevati v 16. stoletju, vodilna prestolnica pri oblikovanju oziroma odkrivanju gospodarskih in socialnih trendov prihodnosti. V Angliji so nastali tržni kapitalizem, liberalizem in gospodarska mehka oblast. V Angliji se je začela industrializacija, pozneje pa preobrat v storitvene in finančne panoge. Na Otoku čez Rokavski preliv so vedno pravočasno zavohali spremembe in se prilagodili.

Ko je Združeno kraljestvo nazadnje leta 1948 gostovalo prve povojne olimpijske igre, je bil svet popolnoma drugačen. Štiri leta pred tem je Velika Britanija v Bretton Woodsu simbolično predala oblast sveta novi zahodni velesili, ZDA, in se počasi pripravljala na vlogo soigralca, center nekdanjega zgodovinsko največjega cesarstva, in si tako novo vlogo v sodobni zgodovini. Vlogo Aten do novega Rima. Vendar so imele zadnje londonske igre velik simbolični pomen. Sledile so berlinskim in poudarile nov začetek zahodne demokracije. Zmago nad nacifašizmom tudi na simbolični ravni! Takrat je Veliki Britaniji začel vladati laburist Clement Attlee, ki je zamenjal Winstona Churchilla ter uvedel nacionalizacijo celotne težke industrije in socialno državo na podlagi intervenističnih gospodarskih teorij prof. Keynesa. Državljanom Otoka, na katerega so se začele stekati množice priseljencev iz celotnega Commonwealtha, je ponudil nov začetek, novo vizijo življenja po hudih udarcih druge svetovne vojne. Attlee je bil poseben laburist. Izjemno vezan na ZDA in podpornik Churchilla med vojno. Ni bil negativno naravnan do svojih političnih nasprotnikov. Vladal je zato, ker je dejansko prišel njegov čas. Tako, kot je bilo siru Winstonu Churchillu usojeno voditi vojno obdobje. Attlee je vodil premostitev Združenega kraljestva v novo obdobje in državi v zgodovini spet zagotovil njeno posebno vlogo.

Preoblikovanje Clementa Attleeja je Veliki Britaniji ponudilo petindvajset let zagona in razvoja. Sledile so proračunske težave, preveliki primanjkljaji in neomejena moč sindikatov. Od leta 1974 do prevzema premierstva Margaret Thatcher je država životarila in se na koncu spet postavila na noge, pripravila teren za nov razvoj na podlagi storitev in prišla do današnjih dni bogata oziroma bogatejša kot pred drugo svetovno vojno. Kako bo po olimpijskih igrah, je težko reči. London 2012 bo zelo verjetno prelomnica, od katere bomo čez nekaj desetletij začeli šteti začetek dobe novega, drugačnega, gospodarskega in socialnega razvoja, ker današnji sistem, na katerem temelji anglosaksonski svet, teče proti koncu življenjske dobe. Od turbokapitalističnega sistema, ki je v Londonu vladar, se moramo čim prej oddaljiti. Krize ne bomo rešili brez nove vizije in novih vzorcev. Nam jih bo spet, tako kot vedno od 16. stoletja, ponudila Velika Britanija? Pa ne recimo, da je v tem primeru pomembno le sodelovati!

Kolumna predstavlja mnenje avtorja, ne nujno tudi mnenje uredništva.