Kaj ponujajo ulični alternativci?

So trenutki, ko se človek ne razveseli potrditve točnosti svojih ugotovitev. Tako sem prejšnjo sredo, takoj po tem, ko je bila objavljena moja kolumna na Planet Siol.net, v kateri sem zavrnil trditve o "spontanosti" in "miroljubnosti" aktualnih uličnih demonstracij, začel prejemati "pozdrave" razjarjenih protestnikov. Poleg standardnega zmerjanja so se pojavile celo grožnje s fizičnim nasiljem, kot je razvidna iz naslednjega zapisa: ''A kdo ve mogoce tudi tebi kdo pozvoni na vratih ali te pocaka sa basebol palicom in te malce obdela. to pa zasluzite vsi malikovalci princa teme in medijske prostitutke reporterja siola in ostalih pljuvalnikov… pa se le obrni kdaj pa kdaj ce ti kdo ne sledi ... crkni!''

To pa ni več šala. Eno so žaljivke, ki smo jih vsi, ki se s svojimi stališči pojavljamo v javnosti, žal že navajeni. A ko začne naščuvana drhal groziti drugače mislečim, postanejo stvari zelo resne.

Verjetno bo kdo na takšne izpade porekel, da gre za osamljene primere nerazsodnih posameznikov in da nima to nikakršne zveze z duhom protestov. Narobe! To je sestavni del ozračja, ki se ga ustvarja že vse od lanskih parlamentarnih volitev, ko se tistim, ki menijo, da je vladanje tej deželi njihova "naravna pravica", ni uspelo obdržati na oblasti. Zato njihovi eksponenti besno udrihajo čez vse, ki jih štejejo za svoje nasprotnike. Pri tem jim intenzivno asistirajo nekateri osrednji mediji, ki s svojim hujskaštvom pripomorejo k produciranju pogromaške atmosfere, kjer razvpiti slogan "Gotovi so" postaja poziv k obračunu z vsemi, ki se ne strinjajo z novodobnimi "revolucionarji".

Seveda je med protestniki mnogo dobronamernih ljudi, ki si iskreno in po mirni poti prizadevajo za pozitivne spremembe. Vendar nas zgodovina uči, da so takšni pogosto služili zgolj kot orodje manipulatorjev, ki so množično nezadovoljstvo uporabili za politične namene. Kar se dogaja tudi v aktualnem slovenskem primeru. Kdo to počne, se je jasno razkrilo na govorniškem odru ob zadnjih mariborskih demonstracijah. Tisti, ki jim ni uspelo na volitvah, poskušajo zdaj svoje cilje udejanjiti s pomočjo ulice.

Očitno je glavni namen podpihovalcev protestov priti na oblast brez volitev. Tako sta nekdanja poslanska kandidata zunajparlamentarne stranke TRS v javnost lansirala idejo o nekakšnem "svetu modrecev", ki bi prevzel oblast v državi in ki bi se ga ustoličilo na prihajajočih demonstracijah tako, da bi njegove člane ''ljudstvo potrjevalo z vzkliki''. "Modrece" bi verjetno predlagal kakšen novokomponirani "centralni komite", rekrutirali pa bi se iz vrst šestindvajseterice "romarjev" na ljubljanski magistrat ali samozvanih "moralnih avtoritet" tipa Spomenka Hribar. Nekaterih pa pučistično menjavanje oblasti ne zadovoljuje, ampak bi kar ukinili družbeno ureditev zahodnega tipa. Druščina pod imenom Rdeči radikali bi tako odpravila parlamentarno demokracijo ter nacionalizirala podjetja in kmetijske površine. Ob tem sprenevedavo zatrjujejo, da bi to uvedli na miren način. Mar pričakujejo, da bi ljudje prostovoljno privolili v ropanje svoje lastnine? Takšne poskuse je vselej spremljal teror. In v tem primeru bi nas čakal ne grški, ampak severnokorejski scenarij.