Dragi Draghi, hvala!

Vsi tisti, ki so v zadnjih mesecih brali njegova uradna poročila in stališča, so začutili zmedenost in neodločnost, ki je vladala v inštitucijah EU. Človek z minimalno ekonomsko kulturo se je lahko le spraševal, ali je Draghi primeren za pozicijo, ki jo zaseda. Dokumenti so si vsak drugi dan nasprotovali. Vendar danes vse kaže, da svetloba na koncu predora le obstaja. Ne glede na močno nasprotovanje Nemčije, ki se ne želi oddaljiti od pravil delovanja ECB-ja, ki jih je izsilila v devetdesetih letih tako, da je prelila v ECB statut pravilnik Bundesbanke in vezala vse nas le na boj proti inflaciji – torej na zategovanje pasu –, je Mario Draghi dokončno, definitivno, sprejel pravilo, da ECB na trgu lahko kupuje neomejeno vsoto obveznic držav v težavah. Z omenjenim varovalnim mehanizmom centralna banka sporoča finančnemu špekulativnemu svetu, ki nas že dve leti drži v šahu, da stoji za evrom in da bo naredila vse, kar je v njeni moči, da obdrži stabilnost sistema ter znosne razmere za tiste države evroobmočja, ki bi se znašle pod povečanim pritiskom. Ne moremo še govoriti o normalni centralni banki, ampak smo od samega začetka krize pisali, da so takšne odločitve nujno potrebne in da se bodo napadi na našo skupno valuto umirili le v trenutku, ko bo prišlo iz Frankfurta in Bruslja jasno sporočilo, da ECB stoji za evrom z "vsemi topovi". Končno smo na dobri poti. Sama možnost, da je centralna banka pripravljena odgovoriti na špekulativne napade, v finančnem svetu takšne načrte odvrže. Kapital ne mara tveganja. Kapital sledi zagotovljenemu dobičku. Žal so v Bruslju naši pametni voditelji potrebovali dve leti, da so napisali in podpisali nekaj tako logično preprostega. Nemci sicer še vedno nasprotujejo, sklicujejo se na ustavno sodišče, na javne profesorske debate po časopisih, na obračunavanje v parlamentu, ampak to je le predstava za notranjo politično rabo. Merklova je morala popustiti, če ni želela ostati popolnoma izolirana na mednarodnem odru, in mi Slovenci zdaj lahko resnično malce zadihamo. Zakaj? Ker bodo od tega trenutka mednarodni napadi na evro manj verjetni, zagotovo pa manj uničujoči, kar nam zagotovi, da se lahko ukvarjamo z našimi financami z manjšim pritiskom, mirneje. Zdaj lahko mislimo le na preoblikovanje naših financ brez bremena zunanjega napada. Zdaj pa moramo dokazati, kaj znamo. V nesreči smo imeli neverjetno srečo. Slovenija nikoli ne bi zdržala bremena preoblikovanja javnih financ in istočasno zunanjega napada na lastni dolžniški primanjkljaj, ki se izraža v interesih do državnih obveznic. Nastopil je čas, da sami rešimo in prečistimo Slovenijo in da prepričamo evropske partnerje , da se čim prej skliče veliki politični vrh za evropsko prihodnost, in začnemo oblikovati bodočnost ter dokončno obračunamo z egoizmi, nasprotovanji in populizmi, ki so nas skoraj pripeljali do kolapsa! Dragi Mario Draghi, iskreno najlepša hvala!