Branko Soban: Avtomatska puška kot nov ferrari

Petindvajsetletni Šaj, rezervist iz Tel Aviva, je za dnevnik Harec povedal, da prej nikoli ni imel posebej srečne roke pri dekletih. Toda odkar je Izrael udaril po Gazi in je moral v vojsko, se je vse spremenilo. "Dekleta so se nenadoma začela divje zanimati zame. Zdi se mi, da je fotografija v uniformi postala privlačnejša. Kot nekakšen magnet. Kakor da bi stal poleg ferrarija. Vojak s puško je zdaj postal nekakšen statusni simbol v tej državi," je ves sijoč pripovedoval Šaj, ki se je pohvalil, da je bilo deklet, ki so se zanimala zanj, toliko, da je, ko je prišel na (izmišljeni bolniški) dopust, imel vsako noč drugo …

Fetišizacija uniforme

Vojaki se po svoje dobro zavedajo "učinka uniforme". "Ko jo nosijo, postanejo pomembnejši, privlačnejši," meni Tom Divon, raziskovalec družbenih medijev na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu. Tovrstna fetišizacija vojske sicer ni nov fenomen. Vojake so vedno gloficirali. Uniforme tudi. Po 11. septembru se je v ZDA nekaj podobnega dogajalo z ameriškimi gasilci. In po velikih požarih pri nas tudi. Gasilci so se nenadoma začeli pojavljati na koledarjih in plakatih, razgaljeni in umazani od saj. Družbena omrežja so kar pokala od tovrstnih fotografij.

Profesorica Chen Edelsberg z univerze v Tel Avivu tovrstno poplavo objav fotografij in posnetkov fantov z avtomatskimi puškami, ki prek družbenih omrežij iščejo dekleta za zmenke, razume kot nekakšen poskus rehabilitacije pomehkužene moškosti v družbi. To dokazujejo tudi izjave posameznih izraelskih vojakov, ki denimo sporočajo: "Tu nismo samo zato, da jeb… Hamas!"

Uničenje, ki ga seje Izrael v Gazi Foto: Guliverimage Kastrirani Američani

Samo vojska in vojna očitno naredita prave moške. In tu profesorica Edelsberg znova povleče vzporednico z dogodki po 11. septembru na ameriških tleh. Podoba dveh nekoč pokončnih, potem pa zrušenih stolpnic World Trade Centra, ki sta ju kot z nožem prerezali dve ugrabljeni letali, je bila za mnoge Američane nekakšna boleča prispodoba nasilne kastracije ameriške veličine. Prelivanje krvi v Afganistanu in Iraku, ki je sledilo 11. septembru, je bilo zato neke vrste poskus oživljanja ranjene ameriške moškosti.

S strahotnimi žrtvami, kajpak, ki so jih povzročili simbolno kastrirani ameriški vojaki. Zaradi vojn proti Kabulu in Bagdadu je umrlo najmanj milijon ljudi. V Gazi, od koder izraelski vojaki ponosno pošiljajo svoje fotografije za zmenke, tudi fotke s spodnjim perilom palestinskih žensk iz uničenih domov, otroci množično umirajo od lakote. Za izraelskimi vojaki ostaja pogorišče. Največje pokopališče na svetu.

A zaradi surove militarizacije družbe, ki smo ji danes priča ne le v Izraelu, takšnim zgodbam noče prisluhniti nihče. Vse je podrejeno zabavi, veselju, napol golim fotografijam. In nasilju, tudi spolnemu, med boji na fronti in po prihodu z nje. Spolnost postaja grozljiv instrument vseh vojn.

Izraelski vojaki so se v Gazi brutalno izživljali nad ujetimi Palestinci. Slačili so jih, poniževali in mučili. Kot Američani nekoč Iračane v zloglasnem zaporu Abu Graib.

Nad ujetniki se zverinsko znašajo tudi Rusi. Nedavni posnetki mučenja tadžiških obtožencev za pokol v podmoskovskem Krokus Cityju so naravnost grozljivi. Zlasti podobe trpinčenja ujetih Tadžikov z električnim tokom, ki jim stresa genitalije in vse telo. To počnejo uniformirani heroji, katerih podobe visijo na reklamnih panojih po vsej Moskvi namesto reklam za deodorante in pralni prašek.

Militarizacija in nasilje

Tovrstna militarizacija in reševanje nekoč preveč pomehkužene moškosti družbi ne prinaša nič dobrega. Zgolj nasilje in ponižanja. Na to je spomnila tudi profesorica Chen Edelsberg, ko je opozorila na dogajanje v ZDA po končani drugi svetovni vojni.

Moški, ki so se vračali z bojišč, so pričakovali, da bodo njihove ženske spremenile vse svoje početje in poslej skrbele samo še zanje. Dekleta so opuščala študij, dobro plačane službe, družbo prijateljic in začele ostajati doma. Da bi skrbele samo še za moža in otročaje. Povprečna starost deklet, ki so se odločala za poroko, se je v tistem času v Ameriki močno približala meji osemnajstih let.

Bo zdajšnja vsesplošna militarizacija družbe in čas nenehnih vojn spodbudil podobne trende? Konservativni krogi s Cerkvijo na čelu, ki v Rusiji denimo blagoslavlja vojno proti Ukrajini, si gotovo želijo tovrstne vdanosti in poslušnosti nežnejšega spola. Toda emancipacija je danes na srečo že tako daleč, da tega kolesja ni več mogoče zavrteti nazaj. Kljub morebitnemu občasnemu strastnemu navdušenju mladenk nad uniformo in puško kot novemu ferrariju.

Foto: Siol.net