2011 – Leto Honde v MotoGP

Avstralski dirkač je Hondi po petih letih suše pridirkal tisto, kar ji nista bila sposobna Dani Pedrosa in Andrea Dovizioso. In to v svoji debitantski sezoni na zanj povsem novem motociklu. Fant je svoj drugi naslov svetovnega prvaka osvojil v šampionskem stilu: potem ko se je neverjetno hitro zlil s hondo RC212V, je tekmece prestrašil že na štartu sezone, ko je zmagal na debiju v Katarju. Na vseh preostalih dirkah – razen v Jerezu, ko ga je torpediral Rossi in je zabeležil ničlo – je stopil na stopničke. To se je zgodilo šestnajstkrat. Takšen dosežek sta do zdaj zmogla le Valentino Rossi (2003 in 2005) in Jorge Lorenzo (2010).

V rodni Avstraliji, dve dirki pred koncem sezone, si je Casey predčasno zagotovil naslov prvaka, za nepozabno vznemirjenje pa poskrbel tudi na finalni dirki v Valencii, ko je Benu Spiesu zmago ukradel v fotofinišu. Razlika – 15 tisočink sekunde ali nekaj centimetrov! Stonerjeva letošnja sezona je bila pravzaprav preslikava njegovih zlatih časov pri tovarniškem Ducatiju leta 2007, ko je prav tako pobral šampionski naziv. Tudi takrat je sezono zaokrožil z desetico (beri deset zmag) in tudi naskok pred konkurenco je bil spoštovanja vreden (2007 je imel po odpeljani sezoni 125 točk prednosti, letos 90). Stoner je svojo nesporno hitrost vseskozi potrjeval že na kvalifikacijah – nabral je 12 najboljših štartnih položajev in se izenačil s svojim legendarnim rojakom Mickom Doohanom, ki je mejnik postavil leta 1997. Čeprav je Doohan takrat odpeljal 15 kvalifikacij, Stoner pa letos 18, Caseyju ne gre oporekati vrhunskega dosežka.

Honda je za letošnjo sezono skonstruirala zmagovalni motocikel RC212V, ki je pobral 13 zmag od 17 možnih. V prvenstvu dirkačev je imela med prvo šesterico štiri svoje voznike (1. Stoner, 3. Dovizioso, 4. Pedrosa, 6. Simoncelli), svojo premoč pa kronala tudi v konstruktorski in moštveni konkurenci. Svojemu lokalnemu in globalnemu tekmecu Yamahi je tako iz rok iztrgala trojni naslov. Žal se je na naslovnicah Honda znašla tudi zaradi smrti Marca Simoncellija, ker je fant dirkal z njenim motorjem. Vanj je japonski konstruktor vlagal velike upe, saj je z njim malo pred tragično nesrečo podpisal pogodbo, ki bi mu v prihodnji sezoni omogočila dirkanje s tovarniškim motociklom. Od Italijana se je MotoGP družina poslovila v Valencii kot se spodobi: po nedeljskem ogrevanju kraljevskega razreda z veličastno parado vseh dirkačev vseh kategorij, na čelu katere je bil legendarni Kevin Schwantz, s hrumenjem 88 motociklov hkrati in z ognjemetom, ki ga ponavadi prižgejo po koncu MotoGP dirke. Za edinstvenega Simoncellija so naredili izjemo in ga v nebo poslali pred dirko. Zanimiv je podatek, da je Simoncelli v svoji zadnji sezoni zbral isto število točk kot njegov prijatelj Valentino Rossi – 139 in bil po posamičnih dosežkih celo boljši od devetkratnega svetovnega prvaka. Ducatijev tovarniški dirkač bo skušal čim prej pozabiti letošnjo katastrofalno sezono, ko je s sedmim mestom med dirkači zabeležil najslabši končni rezultat v desetletni karieri kraljevskega razreda in se osredotočiti na prvenstvo 2012, ko bodo 800-kubične motorje nasledili njemu ljube 1000-kubične "mašine". Medtem ko bo Rossi poskušal v prihodnji sezoni začeti spet zmagovati, pa bo tovarniška Yamaha, ki je letos pobrala tri naslove svetovnega podprvaka, takoj štartala z misijo vrnitve laskavih lovorik v svoje vitrine. Posel so zaupali Lorenzu in Spiesu.

Valencie 2011 se bomo radi spominjali tudi po slovesu enega od največjih legend svetovnega motociklističnega prvenstva – Lorisa Capirossija, ki je z MotoGP družino preživel neverjetnih 22 sezon in na svoji poti dosegel velike stvari – leta 1990 je pri svojih 17 letih v svoji debitanski sezoni v SP postal svetovni prvak do 125 kubičnih centimetrov. 1991 je naslov ubranil. Tretjega pa je v žep pospravil leta 1998, ko je bil neulovljiv za konkurenco v razredu do 250 ccm. Leta 2003 je tovarniškemu Ducatiju v Barceloni pridirkal prvo zmago v kraljevskem razredu sploh. Kot eden ključnih mož pri razvoju Ducatijevega motocikla pa je občutno pripomogel, da je Stoner dobil leta 2007 v roke potencial za osvojitev naslova svetovnega prvaka.

Izpostaviti velja tudi svetovna prvaka v razredu Moto2 (Stefan Bradl) in 125 ccm (Nicolas Terol). Bradl je po 18 letih postal prvi Nemec, ki je osvojil naslov prvaka. Leta 1993 je takšen dosežek uspel rojaku Dirku Raudiesu v razredu do 125 ccm. Terol pa je pobral zgodovinsko, zadnjo lovoriko v razredu do 125 ccm, saj bo ta razred s prvenstvom 2012 nasledil Moto3 z 250-kubičnimi motorji.

Z nedeljskimi dirkami v Valencii je bila zaključena letošnja sezona svetovnega motociklističnega prvenstva. Na istem dirkališču se bo jutri (torek) pravzaprav že začela sezona 2012, saj so na sporedu prva uradna testiranja. Zanimivo bo opazovati, kakšna bodo na prvem dvodnevnem testu razmerja moči med 1000-kubičnimi tovarniškimi hondami, yamahami in ducatiji.