Miki Manojlović: Njegovo ime zagotavlja kakovost

Miki Predrag Manojlović se je rodil leta 1950 v Beogradu v družini igralcev, njegova starša sta gledališka igralca Ivan Manojlović in Zorka Doknić. Študiral je dramsko umetnost v Beogradu in že leta 1970 nastopal na odru in televiziji. Zaslovel je z igralskimi vložki v številnih filmih in televizijskih serijah nekdanje Jugoslavije, med drugim v seriji iz leta 1975 Grlom u jagode, kjer je prevzel lik Mikija Rubiroze. Vloga očeta v filmu Oče na službeni poti (Otac na službenom putu, 1985) režiserja Emila Kusturice je Mikiju prinesla mednarodni sloves. Polega tega filma je igral tudi v filmih Emira Kusturice Obljuba (Promise me This, 2007), Bela mačka, črni mačkon (Black Cat White Cat, 1998) in Podzemlje (Underground, 1995). Leta 2004 je prejel nagrado Pavla Vujisića za življenjsko delo, in sicer za svoj prispevek k jugoslovanski filmski produkciji.

Poleg jugoslovanskih je igral tudi v številnih tujih filmih. Niso mu tuje vloge v francoskem, angleškem, in romskem jeziku. Za film Svet je velik in rešitev je za vogalom bolgarskega režiserja Stefana Komandareva se je moral naučiti celo bolgarsko. "Odločitev, da se naučim bolgarskega jezika, da me ne bi bilo treba sinhronizirati, je bila zelo pogumna. To je bilo dolgo in naporno delo. Baj Dan je junak iz romana Ilije Torjanova, po katerem je film posnet, in tudi on je Bolgar. Sprejel sem izziv, da se spustim v tvegano avanturo in zaigram v tem jeziku, ker se nisem hotel sramovati pred bolgarskim občinstvom, saj bi se vsak od njih lahko spraševal, zakaj ne govorim bolgarsko," je leta 2009 povedal za srbski časnik Story.

Od zgodnjih 90. let, ko se je preselil v Francijo, se je izkazal tudi v filmih zunaj Balkana, saj je trenutno aktiven v produkcijah povsod po Evropi. Februarja 2009 ga je srbska vlada imenovala za predsednika srbskega filmskega centra.

Znan je po svoji igralski vsestranskosti, napravil je močan vtis kot igralec močnih karakternih vlog, tako v dramah kot v komedijah. Leta 1992 je imel majhno vlogo tudi v uspešni komediji Mi nismo angeli (Mi nismo Andjeli).

Med svoje vrste ga je pred leti vabil tudi Hollywood, vendar vloge v filmu Mirovnik (The Peacemaker, 2007; George Clooney, Nicole Kidman) ni sprejel, ker mu niso všeč hollywoodske razmere za delo in vloge, ki mu jih ponujajo. "Mene denar redko prepriča. Za slabe fante z vzhoda jaz nimam energije," je povedal o tem, zakaj je zavrnil vlogo v Mirovniku.

Veliko lažjega srca je sprejemal vloge evropskih produkcij, med nekaterimi soigralkami so se znašle tudi Slovenke. Leta 2010 je z Rajkom Grlićem posnel uspešno komično dramo Naj ostane med nami (Neka ostane medju nama), kjer je svojo ljubezen delil tudi s slovensko igralko Nino Ivanišin. Leto pred tem je s Srdjanom Karanovićem posnel uspešen film Besa z Ivo Kranjc, ki je z Mikijem prav tako razvila posebno prijateljstvo.

Miki je velik zagovornik regionalnega sodelovanja. Tako je na promociji filma Naj ostane med nami v Sarajevu še posebej poudaril, da se mora regija povezati, "saj ne moremo snemati eden brez drugega. To je osnova vsega!"

Miki ima iz prvega zakona hčerko Čarno, ki je po poklicu režiserka, z drugo ženo in kolegico Tamaro Vučković pa ima devetletnega sina Ivana. "Ivan na srečo ne preživlja preveč časa v gledališču ali na snemanjih. Poskušamo ga obvarovati tega vpliva v upanju, da ga okoliščine ne bodo oblikovale. Trenutno rada igrava nogomet, poleti se rada potapljava," je Manojlović povedal o vzgoji in igralski dediščini, ki je ne želi predati svojemu sinu.