"Mestni svet je glasovalni stroj"

Zakaj koalicijskemu četverčku v Ljubljani ni uspelo najti skupnega kandidata, bodo pokazale povolilne analize. Zagotovo pa je treba spremeniti pravila dela v mestnem svetu, ki zelo čuti demokratični primanjkljaj. Nezaželeno je že, če se oglasiš, pravi kandidatka Socialnih demokratov za ljubljansko županjo. Že dolga leta ste prepoznavna politična blagovna znamka v Ljubljani, koliko let vodite stranko – SD, prej ZLSD, v prestolni občini? Zdaj sem tretji mandat, nekaj več kot deset let, predsednica ljubljanskih Socialnih demokratov sem postala leto dni potem, ko je Borut Pahor postal predsednik stranke. Ste razočarani, ker se koalicijskim strankam ni uspelo poenotiti glede skupne županske kandidature, kar tri stranke državne koalicije poskušate s svojim kandidatom – Zares, Desus in SD … Priznam, da bi bila zadovoljna, če bi nam uspelo, a nam ni. Sama sem dala pobudo, da si predsedniki mestnih odborov koalicijskih strank izmenjamo poglede na ta "enotni" projekt. Ljubljana je namreč izjemno pomembna in na volitve v prestolnici ne gledam le kot na lokalne volitve …. … po svoje so "lakmus" za parlamentarne volitve … Zagotovo, kajti volilno telo v Ljubljani se najhitreje odzove na dogajanje na državni ravni, po odzivu volivcev v Ljubljani najhitreje opazimo spremembe razpoloženja glede odnosa do politike na državni ravni.

Kje se je zalomilo, da ni skupnega kandidata? Mislim, da je predvolilno obdobje povsem neprimerno za tovrstne analize. Vsi smo bili malo nespretni, morda premalo jasni, kdaj je bil kdo preveč trmoglav, vsekakor bo po bitki veliko generalov in takrat bomo v generalštabu, kakršenkoli že je, ocenili vse skupaj. Menim, da je zdajšnji župan Zoran Janković zelo zadovoljen z zdajšnjim načinom sprejemanja odločitev v mestnem svetu. Osebno pa menim, da je treba ravno ta del upravljanja mesta spremeniti in mu dati novo bolj demokratično podobo.

Niso redki, ki menijo, da so vas v stranki vanjo kratko malo pahnili, da bi se vas znebili? Ne, ne, nič ni res. Dejstvo je, da smo v Ljubljani vzporedno razmišljali o svoji kandidaturi in projektu skupne kandidature, kjer je bil seveda v igri aktualni župan, s katerim smo se že pred štirimi leti dogovarjali o skupni kandidaturi. Prepričana sem, da se v naši stranki zavedamo, da smo vsi, ki imamo izkušnje v tem težkem trenutku potrebni, saj so razmere težke, v takih časih pa ljudje zelo radi okrivijo politiko in politike. Pa tudi takšni, ki smo že navajeni prestrezati velikokrat upravičeno nezadovoljstvo ljudi, volivcev …

Niste odgovorili, so vas silili v kandidaturo? Ne, ne … Lahko bi pa rekla, da so v ljubljanskem odboru ocenili, da je samostojna kandidatura resnično nujna, kajti sicer sploh ne bi imeli priložnosti, da predstavimo svoja mnenja in poglede na vodenje mesta.

Kako razumete govorice, da naj bi nekdanji predsednik Milan Kučan s somišljeniki lobiral med volivci vaše volilne baze, naj volijo aktualnega župana raje kot vas, čeprav se tudi on ne strinja z vsem, kar počne ljubljanski župan? Ne vem, koliko je nekdanji predsednik pri tem res aktiven, špekulacij je vedno veliko. Nedvomno pa je, da ima Milan Kučan prav v tem delu volilnega telesa izjemen ugled, da njegova beseda še vedno šteje in da njegova odločitev pomeni podlago za marsikaterega volivca v tej starostni kategoriji populacije. Ti ljudje nekdanjega predsednika upravičeno zelo cenijo, saj vedo, kakšna je njegova zasluga za mirni prehod iz starega sistema v novega in nastanek lastne države. V ljubljanskem mestnem svetu pa skoraj ne razpravljamo o ničemer več. Potrjujejo se županovi predlogi …Upam, da se bo nekdanji predsednik kot častni meščan še oglasil in sporočil, kako gleda na dogajanje v mestu in razvoj.

Mestni svet je postal glasovalni stroj? To ni dobro! Najbolj mi je žal, da se je ravno v tem obdobju začelo spet govoriti o glasovalnem stroju, ampak dejstva so taka. Priznam, da so bili včasih meščani in siceršnja javnost precej nejevoljni zaradi dolgotrajnih političnih razprav, ki niso sodile v mestni svet, prav zato je naša stranka vseskozi sodelovala pri pripravi novega poslovnika, ki tovrstne razprave preprečuje! Nikoli pa nismo verjeli, da bi to lahko pripeljalo do demokratičnega primanjkljaja, ki ga zdaj čutimo v mestnem svetu. Nezaželeno je namreč, da poveš karkoli. Zdi se mi, da so včasih obravnave pri nekaterih točkah dnevnega reda slovesnosti, kjer nihče ne sme motiti zadovoljstva slavljencev – to pa je županova lista. To ne vodi nikamor!

Ena od novosti župana je zaprtje mestnega središča, kar so številni pozdravili, na drugi strani pa so se tudi na površinah, namenjenih pešcem, kot gobe po dežju začeli širiti gostinski vrtovi, je to sprejemljivo? Tudi to je ena od zadev, o kateri nismo razpravljali na mestnem svetu, pa bi lahko, ker vplivajo na podobo mesta in življenje v njem. Seveda podpiram zaprtje mestnega jedra, bi pa raje namesto gostinskih vrtov videla več cvetličnih lončkov in več dreves, namesto da se pogovarjamo o tem, koliko zasluži neki gostilničar in koliko je moral plačati, da je nekje dobil lokacijo.

Je projekt Stožic pravi projekt? Večina Ljubljančanov ga po javnomnenjskih anketah podpira, hkrati pa ugotavlja, da je predrag! Prepričana sem, da je pravi projekt. Štadion v Stožicah je projekt, ki ga potrebuje Ljubljana, pa ne le ona, ampak tudi država. Dobro je, da smo ga v tem mandatu dokončali, Ljubljana in država sta desetletja čakali na to. Narobe pa je, da od začetka ni bilo jasno, kako ga bomo financirali, ali drugače: kdo bo pil in kdo bo plačal.

Ali ni odgovornost na obeh straneh, Ljubljane in države? Se strinjam! Drugače bi lahko bilo že na začetku. Tudi država bi lahko na začetku rekla, da podpira projekt, prav tako koalicijske stranke in vlada, tako bi iskali skupno rešitev. Nikjer na svetu ni štadiona, ki bi ga neki župan moral zgraditi z zasebnim denarjem, to bi bilo smešno. Seveda bomo štadion plačali vsi davkoplačevalci, saj druge možnosti ni. Težava je, da bi moralo biti vse od začetka transparentno in bi se o vsem pogovarjali v mestnem svetu, potem se ne bi pojavilo marsikatero vprašanje.

Ali Ljubljana za svoje projekte premalo izkorišča – je izkoristila – evropske vire? Premalo!

Kdo je za to odgovoren? Ne gre samo za ljubljansko občino, vsa Slovenija je pri črpanju evropskega denarja premalo učinkovita. Ena od največjih ovir za boljše črpanje evropskih virov je neprilagojena administracija, tako je pokazala raziskava, narejena na naši ljubljanski ekonomski fakulteti. Nimamo "primernega" okolja za boljše črpanje evropskih sredstev. Pri nas so snovalci tovrstnih projektov preprosto bolj papeški od papeža, niso dovolj usposobljeni. Evropska birokracija ni tako toga, kot želimo mi prikazati. Iskati moramo rešitve, kako lahko, prevečkrat pa razmišljamo, zakaj ne gre.

Kaj menite o projektu garažne hiše pod tržnico? Strokovnjaki pravijo, da ni nič neobičajnega, če bi bil prostor pod tržnico izkoriščen, ne nazadnje tudi zmogljivost garažnih površin ni tako velika, da bi lahko govorili, da smo celovito rešili to težavo. Menim, da bi bilo mogoče izpeljati projekt, da Ljubljančani ne bi bili dlje brez tržnice, ta je ne nazadnje tudi priljubljeno zbirališče Ljubljančanov. Sem pa prepričana, da gradnja garažne hiše pod tržnico v teh razmerah ni osrednja prioriteta Ljubljane.

Kaj pa promet, njegova urejenost, tramvaj, si ga sploh lahko privošči? Menim, da si ga Ljubljana sama v teh proračunskih razmerah sama ne more privoščiti. In tudi ne brez vpetosti v širšo regijo in ob pomoči države. Tramvaj mora biti tudi v interesu regije in države. Konec koncev je v njenem interesu, da ima urejeno prestolnico, ki ni zaprta sama vase, ampak se širi v vse občine, ki jo obkrožajo, in je z njimi organsko povezana.

Ljubljana ima v zadnjih mesecih še eno težavo:, občinski prostorski načrt, ki zelo razburja. Kmetijski minister napoveduje upravni, če ne celo ustavni spor. Zakaj se je to zgodilo? Bilo je premalo poglobljene razprave. Na koncu, tik pred odločanjem, pa smo dobili več kot 20 strani dolg predlog dopolnil in ne verjamem, da jih je kdo zares prebral, tudi ne vem, ali sta obe ministrstvi, ki sta dali soglasje (prometno in okoljsko) zares vedeli, kaj v njem piše, zdaj se drug na drugega izgovarjajo, kdo je dal soglasje. Dejstvo pa je, da so nekatera vprašanja ostala neodgovorjena, zato smo želeli, da se odločanje o načrtu odloži in dobimo jasne odgovore. Sedem razgrnitev je bilo, sodelovali smo na vseh, nobenega velikega vlagatelja nikoli ni bilo, ljudi, ki jih muči zdajšnji občinski prostorski načrt, pa je veliko. Večina teh ljudi je ostala brez rešitve, ki bi jim olajšala življenje.

Torej podpirate referendum o občinskem prostorskem načrtu? Ne, ne podpiram, ker gre za vrsto strokovnih vprašanj, referendum pa bi pomenil politično odločanje tudi o aktualnem županu ali pa več drugih vprašanjih, ne pa o vsebini – o občinskem prostorskem načrtu.

Kaj najbolj zamerite Zoranu Jankoviću? Dejstvo je, da se je v štirih letih precej stvari spremenilo. Ne smemo spregledati, da je župan veliko naredil za mesto. Veliko zgradil, občino pa tudi zadolžil. Storil je premike na področjih, kjer nam prej ni šlo, morda tudi zaradi svojega sloga vodenja, ko je včasih udaril po mizi. Morda drugače kdaj ni šlo. Ničesar mu posebno ne zamerim, žal mi je le, da smo se, bolj ko se je mandat bližal koncu, manj pogovarjali o čemerkoli. Razprav na mestnem svetu tako rekoč ni bilo tudi, ko smo odločali o velikih vsotah denarja. Če se je kdo oglasil, je bil nezaželen, stvari so pač spolzele v napačno smer ...