Matej Potokar: Prihodnost je v računalništvu v oblaku (intervju)

"Informacijska tehnologija je eden od dejavnikov, ki lahko izboljša konkurenčnost celotne države," poudarja Potokar in dodaja, da to dokazujejo številni dosežki v slovenskem gospodarskem sektorju. "Govorimo lahko o projektih, ki neposredno dokazujejo temeljno paradigmo trenutnega obdobja, ki bo veljalo tudi v prihodnosti - to je optimizirati stroške poslovanja in hkrati povečati produktivnost uporabnikov, se pravi zaposlenih," je v pogovoru pojasnil generalni direktor slovenske podružnice Microsofta Matej Potokar.

Po njegovem mnenju bi se lahko tudi javni sektor zgledoval po teh uspešnih primerih iz gospodarstva. Priložnost za to se ponuja že pri projektu informatizacije slovenskega zdravstvenega sistema - tako za sam javni sektor kot za slovenska podjetja s področja informacijske tehnologije. Če bodo namreč v sodelovanju z javnim sektorjem uspela uvesti dobre rešitve, bodo lahko računala tudi na njihovo trženje v tujini.

Študija inštituta za poslovno informatiko pri ljubljanski ekonomski fakulteti kaže, da slovenska podjetja zmanjšujejo naložbe v informacijske tehnologije. Kako gledate na te podatke kot predstavnik največjega proizvajalca programske opreme na svetu?

Zavedati se moramo, da je bilo leto 2009 zahtevno za vsa podjetja, vendar je pa tudi res, da smo določena podjetja lansko leto izkoristila kot priložnost za prestrukturiranje, mnoga podjetja pa tega niso naredila. Posledično je prišlo tudi do zmanjšanja naložb v informacijske tehnologije.

Podjetja, ki smo se lansko leto ozrla vase, prestrukturirala svoje dejavnosti, imamo letos nov zagon. Podjetja, ki so lansko leto še čakala, pa se s temi izzivi soočajo letos, vendar pa so ti bistveno večji kot lansko leto. Vsak zamujen trenutek v krizi je namreč kasneje toliko dražji. V negotovih gospodarskih razmerah namreč velja, da moraš iskati nove modele vstopa na trga, nove modele zagotavljanja kakovosti storitev svojim kupcem, obvladovanja stroškov v samem podjetju in konec koncev odnosov z vsemi partnerji in okoljem, v katerem deluješ.

Vendar pa ostajam optimist. Pri tem prihodnost informacijske tehnologije in torej posredno tudi gospodarstva, za katero so informacijske tehnologije postale tako pomembne kot električna energija, vidim v računalništvu v oblaku. Slednje prinaša mnoge prednosti, predvsem usmerjenost na vsebino procesov, ki jih podjetja izvaja, torej osnovno dejavnost, in ne več toliko na tehnološko infrastrukturo. To bo omogočilo novo, precej drugačno vlogo informatikov. Informacijski tehnologi bodo postali poslovni tehnologi.

Za kaj točno gre pri računalništvu v oblaku? S konceptom računalništvo v oblaku se označuje rešitve, ki omogočajo delo kjerkoli, kadarkoli in s katerekoli naprave, brez potrebe po nameščanju opreme npr. na osebni računalnik. Prednosti takšnih rešitev je več. Gibajo se od nižjih stroškov, kar je posebej pomembno v luči trenutnih težavnih gospodarskih razmer, do večje odzivnosti na spremembe v poslovanju in enostavnejšega upravljanja informacijskega okolja. Dejansko ne bo več potrebe, da vsako podjetje samo za sebe skrbi za svojo informacijsko infrastrukturo, ampak bo dejansko del informacijske infrastrukture predalo partnerju, ki je za to visoko strokovno usposobljen in zanesljiv.

Računalništvo v oblaku sicer ni nekaj novega, kar je prišlo na trg šele danes. Imamo že veliko delujočih rešitev, ki dejansko sodijo v koncept računalništva v oblaku. To so osebna elektronska pošta ali shranjevanje fotografij na spletu. Vendar pa je zdaj tehnologija prišla na tako raven razvitosti, da je računalništvo v oblaku primerno tudi za najbolj zahtevna poslovna okolja.

Industrija informacijskih tehnologij s tem prehaja v novo stopnjo razvoja. Računalništvo v oblaku bo za vse akterje, ki delujemo na področju informacijskih tehnologij, zelo pomemben korak in se moramo nanj pripraviti tako ponudniki tehnologij kot predvsem lokalni partnerji, da najdejo svojo priložnost v računalništvu v oblaku. Rešitev, ki jo katerikoli ponudnik na katerem koli mestu na svetu danes razvije in ponudi v oblaku, namreč postane globalno dostopna rešitev.

Ali je koncept računalništva v oblaku mogoče uporabiti v vse bolj aktualnem projektu eZdravje, s katerim država namerava informatizirati sistem zdravstvenega varstva? Eden od naših partnerjev Hermes Softlab je že zasnoval bolnišnični zdravstveni sistem na konceptu računalništva v oblaku, kjer določene storitve gostujejo pri prav tako našem partnerju Pošti Slovenije. Torej prve takšne rešitve v okviru projekta eZdravje že imamo. Pri tem pa želim poudariti, da se nam danes ponuja izjemna priložnost, da tudi v konceptu eZdravja vključimo to komponento in zasnujemo sodoben sistem, ki bo veljal dolgo časa, oziroma sodoben sistem, ki ga bomo lahko tržili tudi izven meja Slovenije. Projekt eZdravje je namreč v tem trenutku eden največjih izzivov številnih držav, ne samo Slovenije. Rešitve, ki se zdaj uvajajo, se spremljajo po celotnem svetu in najboljše med njimi imajo veliko priložnost, da bodo uvedene še kje drugje. To pa je izvrstna priložnost za slovensko industrijo informacijskih tehnologij.

V zvezi z morebitnim prenosom zdravstvenih storitev v oblake se postavlja tudi vprašanje lokacije njihovega shranjevanja oziroma nasploh zaščite zasebnosti. Ali to pomeni, da se bodo podatkovni centri, na katerih bodo sloneli ti oblaki, posledično najverjetneje nahajali na slovenskih tleh?

Seveda gre za izjemno občutljive podatke in celoten koncept mora v celoti ustrezati lokalni zakonodaji. Vendar pa je v tem trenutku zelo težko soditi, kaj je najboljša rešitev. Vsekakor pa se v prihodnosti ne bomo več smeli spraševati o zanesljivosti, varnosti, zasebnosti, ker bo to enostavno morali biti zagotovljeno, če bomo želeli s temi rešitvami nastopati na trgu. Slovenija je sicer del Evropske unije, kjer je že zastavljenih kar nekaj direktiv, ki predvidevajo, na kakšen način se bodo ti izzivi reševali.

Ali se je Slovenija dobro lotila projekta eZdravje? Pogrešamo celovit koncept postavitve eZdravja, ki vključuje tudi sodobne tehnološke smernice, o katerih danes vsi govorimo in za katere imamo tudi že oprijemljiva dejstva. Predvsem pri definiciji procesov je pomembno biti zelo natančen in definirati, kaj je potrebno natančno povezati med seboj in na kakšen način. Sama tehnologija pride šele potem, je pa pri njej zelo pomembno, da upoštevamo tudi sodobne smernice, ne pa koncepte, ki so bili veljavni nekaj let nazaj. Ker nekaj let v informacijski tehnologiji pomeni že zgodovino.

Prepričan sem torej, da je dobro, da se postavi celovit koncept eZdravja in se šele potem lahko gre tudi po posamičnih podprojektih v samo uvajanje. Zagotovo pa ni dobro, da začnemo z majhnimi podprojekti graditi koncept eZdravja. Poglejmo si uspešne projekte po svetu - vse nas učijo, da začneš pristop z vrha navzdol, postaviš koncept in potem greš v samo izvajanje. Pri nas pa se na posameznih področjih dogaja, da se začne z manjšim projektom, pri čemer se že kar takoj določi tudi tehnologijo, četudi je ta v bistvu pri vsebini samega projekta popolnoma irelevantna. Zaradi tega je nujno, da staknemo glave ponudniki informacijske tehnologije in strokovnjaki, ki primarno postavljajo potrebe eZdravja. To je nacionalni projekt, zato moramo združiti vse moči v Sloveniji.

Strokovnjakom in odgovornim smo sicer omogočili, da so si ogledali nekatere reference po svetu, na primer danski in portugalski primer. Tam so že zelo napredovali in se lahko pri njih marsikaj naučimo.

Prav v zvezi z javnimi naročili pa se pojavljajo informacije o domnevnem kartelnem dogovarjanju ponudnikov ... Microsoft zagotovo ni sestavni del morebitnih kartelnih dogovarjanj. Pomembno pa je poudariti, da mora država pri razpisih puščati odprto možnost sodelovanja vsakomur, ki lahko prispeva h končnemu uspehu eZdravja. Na ta način namreč zagotavlja, da ne bo prišlo do morebitnih kartelnih dogovarjanj.

Ali se država pri razpisih drži tega načela? Projekt eZdravje se je šele dobro začel, prvi razpis, ki nekako sodi na področje storitev eZdravja, gre za sistem za spremljanje čakalnih dob na nacionalni ravni, pa ne dokazuje tega, da bi država pustila odprte možnosti vsakomur.

V Microsoftu sicer že od začetka tega projekta sodelujemo na temelju poslovnih in tehnoloških argumentov, ki jih lahko prispeva naš partnerski ekosistem. Prav gotovo se bomo trudili še naprej, ker imamo kaj pokazati, ko pogledamo reference po svetu, ki temeljijo na Microsoftovih tehnologijah.