"Mariborsko letališče je neoperativno!"

"Letališče Edvarda Rusjana v Slivnici pri Mariboru ta hip nima dobavitelja goriva," dodaja predsednik uprave Adrie Airways Tadej Tufek.

Petrol je namreč zaradi izjemno strogih varnostnih pogojev, ki jih zahteva Mednarodna organizacija IATA (International Air Transport Association) prekinil dobavo goriva. Petrol je v vsakem trenutku sposoben oskrbeti letališče Maribor z letalskim gorivom, vendar morajo biti za to izpolnjeni vsi tehnični in varnostni pogoji, rešitve pa še iščejo.

Na vprašanje, kako to, da se je začelo zapletati tik pred napovedano obnovo vzletno-pristajalne steze, prvi mož Adrie Airways Tadej Tufek odgovarja …

Adria se skupaj z družbo Aerodrom Ljubljana pripravlja, da v času obnove celotno operacijo preseli na letališče v Slivnici pri Mariboru. Mi kot nacionalni letalski prevoznik smo vsekakor dali prednost domačemu letališču in tudi vsa zagotovila smo imeli od upravljavca mariborskega letališča. Petrol je odpovedal pogodbo o dobavi kerozina, kar pomeni, da upravljavec letališča nima dobavitelja kerozina, torej je letališče neoperativno! Prometno ministrstvo se bo moralo odločiti, ali ga bo zaprlo ali ne. Zato iščemo drugo možnost na letališčih v okolici, da bi odpeljali vsaj nekatere lete, ki so rentabilni, in zmanjšali izgubo v času začasnega zaprtja letališča Jožeta Pučnika v Ljubljani. Vsekakor naj bi to bili določeni čarterski leti, ki so že prodani, in pa leti, na katerih je že veliko rezervacij. Najverjetneje naj bi te lete namesto iz Ljubljane opravili z letališča Trst.

Koliko letov naj bi torej sploh preselili?

Ja, poslovne linije v zahodno Evropo, Dunaj, Frankfurt, …, ki so dobro zasedene, nekatere lete pa bi združevali. Število letov naj bi zmanjšali vsaj za polovico, na okoli tretjino vseh letov (op. n. tedensko Adria Airways opravi 271 letov).

Kaj bo to finančno pomenilo za Adrio Airways?

Adria na mesec v povprečju ustvari med 10 in 12 milijoni evrov, izpada bo v času predvidene obnove vzletno-pristajalne steze na Brniku okoli 5 milijonov evrov v dveh tednih.

Ta izpad denarja bo za Adrio Airways še večja težava, ker že lansko leto ni bila uspešna, izgube je bilo po prvih ocenah okoli 7 milijonov, zdaj že več kot 11 milijonov evrov. Lanska izguba iz poslovanja je med 7 in 8 milijoni, celotna izguba pa je res med 11 in 12 milijoni evrov. To je v primerjavi s prodajo okoli 170 milijonov evrov ena najmanjših izgub, glede na promet pomeni okoli 5 odstotkov vseh prihodkov. Druge letalske družbe v okolici – Austrian, Croatia, Alitalia, Malev … – vsi ti in še mnogi drugi prevozniki so imeli lani izgube, ki znašajo približno desetino vseh prihodkov. Lansko leto je bilo eno najslabših let v letalski zgodovini. Tudi Adria na to ni bila imuna! Mi ustvarimo, kot je bilo že rečeno, okoli 170 milijonov evrov prihodkov, od te številke jih približno tretjino na balkanskem trgu, tam je precej nelojalne konkurence, "dumpinga" pri cenah. Letalske družbe se borijo za preživetje in svoje lete prodajajo pod ceno, Adria na tem trgu mora delovati, če želi preživeti. In v času, ko velik del letalskih družb posluje z minusom, tudi mi nismo nobena izjema.

V podjetju še vedno čakate na novo dokapitalizacijo?

Res je. Dokapitalizacija je bila predvidena že lani, pa se ni zgodila, zdaj je predvidena letos za nove naložbe (na eni strani za nova letala, na drugi strani pa nujno potrebne nadomestne dele in nenazadnje tretji hangar na Brniku za tehniko …). Prvi Airbus 319 pride k nam prihodnji mesec, drugi maja. Vsekakor gre za letala, ki bodo bolj učinkovita, potrebovala bodo manj vzdrževanja, letala bodo manjša in ustrezala bodo razmeram na trgu in povpraševanju potnikov. Letos smo podpisali tudi veliko pogodb za servisiranje letal, zato je tretji hangar nujen. Podpisali smo pogodbo za celotno floto Spanaira od leta 2011 do leta 2015, vredna je več kot 20 milijonov evrov. Resno se dogovarjamo tudi z drugimi, z Germanwingsom, Air Mediteraneom, potem z drugim največjim prevoznikom v Indiji, pogovarjamo se tudi s kitajskimi prevozniki, tukaj je veliko priložnosti, samo za to moraš imeti na voljo tudi možnosti. Naš lastnik, torej država, mora vedeti, kako naprej.

Kaj torej pričakujete od vlade?

Zdaj imamo dogovorjeno, da podjetje razdelimo na profitne centre: Adria tehnika, Adria letalska šola in Adria prevoznik. Vsako od teh podjetij pa bo moralo poslovati pozitivno, z dobičkom! Pogovarjamo se o dokapitalizaciji 5 milijonov evrov. Nam se zdi ta številka zmerna in upravičena. Če pogledamo lansko poslovno leto, je Adria v državni proračun samo iz naslova prispevkov prispevala okoli 20 milijonov evrov. Mislim, da lastnik mimo tega preprosto ne more iti.

Kaj pa vprašanje Falcona, bili ste v igri za najemnika, pa je na koncu vse padlo v vodo, zdaj država letalo prodaja? Razmere na trgu ta hip prodaji niso najbolj naklonjene. Vaš komentar?

Naredili smo vse, da bi komercialnim potniškim letalom priključili tudi poslovno letalo. Smo letalski prevoznik, o čemer govorijo leta, desetletja našega uspešnega dela, vendar se je lastnik Falcona odločil, kot se je …

Zakaj je sploh padla kocka o prodaji?

Težko komentiram, je pa smiselno, če vlada letalo ima, da ga tudi uporablja! Trenutek za prodajo pa vsekakor ni primeren. Cene letal so zelo nizke. Lastnik bo težko iztržil ceno, ki si jo želi.