"Logistični holding ne rešuje ničesar!"

Zaveda se, da Slovenske železnice, Intereuropa in Luka Koper brez svežega denarja preprosto ne morejo preživeti. Za SiOL Korelič tudi dodaja, da nekdanji prvi človek nemških železnic − DB, Hartmut Mehdor, ni čarovnik, da pa ima bogate izkušnje in znanje. Ali bo zares rešil izgubarske Slovenske železnice, kot obljublja Pahorjeva vlada, pa je drugo vprašanje. Najprej bo treba v logistični holding združiti tri slovenske "igralce" −državne železnice, ki iz leta v leto kopičijo izgube in dolg, zadnjega je za več kot 350 milijonov evrov, ter Intereuropo in Luko Koper. Tak je namreč načrt nemškega svetovalca. Med tistimi, ki logističnega holdinga ne podpirajo, je tudi Bruno Korelič. Se je vlada pravilno lotila reševanja državnih železnic, pa tudi Luke in Intereurope? Vseh podrobnosti ne poznam, poznam vse, kar je bilo objavljeno v medijih, sem pa prepričan, da ustanovitev logističnega holdinga treh zadolženih "revežev" ne bo rešila ne Slovenskih železnic ne Luke Koper in Intereurope. Za to bodo potrebni zares konkretni ukrepi.

Kateri?

Ukrepe, ki jih je treba nujno izpeljati na področju reorganizacije omenjenih treh podjetij. Notranje se morajo namreč prilagoditi zdajšnjemu zmanjšanemu obsegu dela in povečanju tržnih deležev. To je treba nujno narediti! Na eni strani je potrebna racionalizacija stroškov, na drugi pa povečanje prihodkov. Le morebitni holding, v katerem bi bila vsa tri podjetja, ne rešuje ničesar.

Kje je osnovni greh, da so se vsa tri slovenska podjetja znašla v tako neugodnem položaju? Niso redki, ki so zlasti državnim železnicam napovedovali celo stečaj, velike težave z globoko zadolženostjo in izgubo pa imajo tudi v Luki in Intereuropi?

Predvsem v slabem vodenju teh podjetij! Treba je vedeti, da Slovenske železnice že leta vodijo "sindikati", skrb za racionalno poslovanje in povečanje obsega in kakovosti dela nikoli ni bila v ospredju. Pri Luki Koper in Intereuropi pa so vzrok nesposobna, slabo nastavljena vodstva, ki so obe podjetji načrtno vodila naložbe,ki pač ne dajejo dodane vrednosti. To je posledica zgrešene poslovne in razvojne politike, ki jo bosta morala oba kolektiva plačevati vrsto let.

Kaj bi bilo torej treba kratkoročno narediti v vseh treh podjetjih, da bi se začele razmere izboljševati, finančne obveznosti pa zmanjševati?

Po mojem vsa tri podjetja potrebujejo svež kapital − dokapitalizacijo! Za železnico ne poznam natančne številke, ki bi bila potrebna, zagotovo pa Luka in Intereuropa potrebujeta med 30 in 50 milijoni evrov dokapitalizacije. Vodstva podjetij so postavljena, ekipe delajo, kapitalska ustreznost v podjetjih pa ni taka, da bi zagotovila odplačevanje tako velikih obveznosti, kot jih imajo …

Ja, dokapitalizacija. Ampak kje dobiti ta sveži kapital, rebalans proračuna dela sive lase finančnemu ministru in še marsikomu iz ministrske ekipe. Kje torej najti prepotreben denar?

Ja, napovedi lastnikov o dokapitalizaciji so glede Intereurope pesimistične, ni upanja za dokapitalizacijo, treba bo torej najti strateškega partnerja. Če je v ozadju ustanavljanja logističnega holdinga strateški partner DB oziroma nemške železnice in če so pripravljeni dokapitalizirati oziroma finančno sanirati omenjena tri slovenska podjetja, potem je to vsekakor lahko pot, vendar je to mogoče narediti tudi brez oblikovanja logističnega holdinga.

Je za vas, gospod Korelič, Hartmut Mehdorn pravi rešitelj, človek s čarobno palico, ki lahko reši tudi izgubarke državne železnice in združi omenjene tri slovenske družbe v enoten logistični holding? To namreč nikakor ni nova zamisel, nemške železnice že dolga leta najbolj zanima Luka Koper kot neke vrste sredozemsko okno v svet, nemška severnomorska pristanišča so namreč precej obremenjena!

Gospod Mehdorn gotovo ni čarovnik, ima veliko izkušenj in znanja, treba pa bi bilo izvedeti tudi, kdo stoji za njim: nemška vlada oziroma kanclerka. To je še kako pomembno vprašanje! Stara resnica in želja Nemčije pa je, da pride na Sredozemsko morje prek Jadrana in da pridobi železniško in luško infrastrukturo, ki bi ji omogočila ta južni dostop do Evrope.