Likvidnost podjetij, zlasti manjših, se drastično zmanjšuje

Ugotavljate, da so iz leta v leto slovenske razmere glede plačilne nediscipline in nelikvidnosti podjetij vedno slabše – kdo zaradi tega najbolj trpi? Iz treh anket, ki smo jih izvedeli na GZS, in na podlagi informacij s terena ugotavljamo, da se likvidnost drastično zmanjšuje, zlasti pri majhnih in srednjih podjetjih in tistih, ki so kakorkoli povezani z gradbeništvom. Podjetja danes razumejo plačilno nedisciplino in izsiljene podaljšane roke, kot da svojega denarja nikoli ne bodo dobili. Kot sistem brezobrestnega financiranja je plačilna nedisciplina žal prisotna že vrsto let. Ali je tudi država zatajila in je tako vsaj delno odgovorna za plačilno nedisciplino? Vlada se žal ni odzvala niti v tistih segmentih, kjer bi lahko prispevala, da bi sama kot javni naročnik plačevala prej, da bi bila dober upravljavec javnih naročil, da ne bi bili izvajalci javnih naročil izbrani samo po kriterijih najnižje cene, ker je to eden zelo pomembnih razlogov, zakaj se ta spirala neplačevanj tako poglablja. Ne samo zaradi odsotnosti kreditov, ki so financirali prejšnjo visoko rast, ampak zato, ker nizke cene povzročajo izsiljevanje poddobaviteljev, slabšo kakovost in nekakovost, dolge izvedbene roke in stroške …

Zelo kritični smo tudi do nosilcev sodne veje oblasti – ti sicer delujejo v skladu s predpisi, ki določajo tudi sodne in izvršne postopke za izterjave terjatev, a z boljšo organizacijo in drugačnim pristopom bi lahko bistveno pripomogli k reševanju dramatične slike marsikaterega slovenskega podjetja.

Zaznavate vedno več nerealiziranih terjatev … Naša anketa, ki zajema reprezentativni vzorec slovenskih podjetij, lepo kaže, da ima v letu 2009 slaba tretjina podjetij več kot tridesetodstotni izpad realizacije kot v letu prej, nadaljnja tretjina ima med deset in dvajset odstotkov izpada glede na leto 2008, 15 odstotkov je na enaki ravni, le slaba četrtina pa je uspela krizo izkoristiti kot priložnost. Razmerje se slabša, vedno več je terjatev, ki se jih ne da poplačati s krediti, ki pa kljub očitkom bankam vendarle ostajajo dostopni, čeprav z bolj zaostrenimi pogoji.

Kako je mogoče, da mora posameznik, ki zamudi s plačilom resnično majhnih zneskov za nekaj dni, že plačati zamudne obresti, podjetja pa lahko zamujajo z ogromnimi zneski v nedogled? To je tudi moje vprašanje. Kako je mogoče, da občina Ljubljana za napačno parkirano vozilo dobi poplačilo takoj, ko pa dolguje podjetniku – velikemu, srednjemu, malemu – ali mikropodjetju, pa je tudi sama navzoča v vsem tem kolesju nerealizirane izvršbe. Pa ni to samo občina Ljubljana, to je le primer …

Generalna direktorica Ajpesa Romana Logar primerja zdajšnje razmere s tistimi ob izgubi jugoslovanskega trga – vaš komentar? Razmere so morda še slabše. Takrat smo izgubili trge in se tudi likvidnostno sesuli, a takrat smo imeli na razpolago razmeroma zdrava jedra podjetij, odprte trge, kamor smo prišli z novimi izdelki in storitvami. Danes je celotno poslovno okolje v podobni situaciji kot naše, čeprav nam je BDP bistveno bolj padel kot sosedom. In prav to je razlog našega razvojnega zaostajanja.