Lahovnik znova razburja gospodarske kroge

Zakonski predlog za mnoge kontroverznega gospodarskega ministra, konec koncev je neuspešno poskusil tudi s kandidaturo za evroposlanca, že vznemirja gospodarske kroge in niso redki, ki predlog ocenjujejo kot nepotreben, saj so si vodilni v podjetjih, prav zaradi razmer gospodarske recesije, že »priporočljivo« znižali plače. Minister v zakonskem predlogu, ki je že v medresorskem usklajevanju, predlaga, da so direktorji upravičeni do fiksne bruto plače, variabilni del plače, t.i. delovna uspešnost, pa po predlogu zakona ne bi smela preseči petino izplačanih bruto plač v poslovnem letu,vezana pa bi bila, oziroma bo, če bo zakon seveda sprejet, izključno na uspešnost poslovanja. Lahovnikov predlog zakona predvideva tudi omejitve glede odpravnin na največ šestkratnik bruto mesečne plače, v primeru odstopa pa član vodilne garniture ni upravičen do odpravnine, podobno kot tudi ne v primeru hujših kršitev delovnih obveznosti. Lahovnikov zakonski predlog zajema veliko število podjetij v državni oziroma večinsko državni lasti – tudi državno avtocestno družbo Dars, Slovenske železnice, Telekom, Pošto in seveda Holding Slovenskih elektrarn.

Predsednik vlade Borut Pahor ministrovega predloga neposredno ne komentira. O omejevanju plač pa pravi, da ima država v podjetjih, v katerih je lastnica, ne le pravice, ampak tudi dolžnost pravičnega urejanja plač. Treba je torej doseči pravično razmerje med menedžerji in zaposlenimi!

Na Gospodarski zbornici Slovenije menijo, da bi novi zakon kaj lahko spodbudil odliv najsposobnejših kadrov drugam, tudi v tujino. »Negativne posledice za menedžerje in vrhunske strokovnjake, ki s svojim znanjem konkurirajo v evropskem in svetovnem merilu, vidimo v zelo verjetnem begu možganov, najmanj pa v bistveno zmanjšani motivaciji za svoje delo v najtežjih razmerah poslovanja.« Na zbornici tudi opozarjajo, da je v družbah v državni lasti in v tistih, ki so prejemniki državnih pomoči, zagotovo potrebna »neka omejitev v rasti menedžerskih plač«, vendar pa ta ne sme iti v skrajnosti, da bi bili strokovnjaki in menedžerji, ki so za vodenje podjetij potrebni oziroma nepogrešljivi, plačani kot državni uradniki.

Lahovnikov zakonski predlog v praksi dejansko že uveden

Na Združenju Manager menijo, da je Lahovnikov zakonski predlog v praksi dejansko že uveden in to ne samo v podjetjih v državni ali večinsko državni lasti. Predsednik združenja, sicer prvi mož naftnega trgovca Petrola Aleksander Svetelšek, ocenjuje, da smo »managerji svoje plače že prilagodili slabšim gospodarskim razmeram, tudi nagrade bodo letos redke. Nas pa skrbi, kako bo v podjetjih, ko se bo logika nižjih plačil začela prenašati skozi celoten plačni sistem, da bi se ohranila dosedanja plačna razmerja.«

Najproduktivnejši zaposleni bodo slabše nagrajevani, kar lahko v teh kritičnih trenutkih oslabi njihovo motivacijo, s tem pa tudi rezultate podjetij. Cilj vlade bi moral biti, da tudi podjetja v državni lasti vodijo dobri menedžerji, kar pa z omejujočim sistemom nagrajevanja ne bo lahko doseči. Tudi v državnih podjetjih so nekateri menedžerji uspešnejši od drugih in take je dobro zadržati v podjetju. Brez večjih možnosti nagrajevanja pa sploh ne bo mogoče opaziti ločnice med dobrimi in manj dobrimi menedžerji. Tisti prvi bodo bodisi odšli v zasebni sektor (ali tam ostali) bodisi se odzvali vabilom iz tujine.

V Telekomu so plačna razmerja že usklajena

V Telekomu Slovenije, kjer ima država neposredno nekaj več kot polovični delež, prek paradržavnih SOD-a in KAD-a pa še dobro petino, poudarjajo, da so plačna razmerja že usklajena s priporočili vlade, pri čemer predsednik uprave Telekoma mesečno zasluži 12.600 evro bruto, med tem ko je povprečna plača v podjetju za več kot petkrat nižja – torej 2.264 evrov.

V Združenju delodajalcev Slovenije nad zakonom niso presenečeni. Prvi mož združenja, sicer generalni direktor Holdinga Slovenskih elektrarn Borut Meh, pravi, da zakon po vsebini ne pomeni odstopanja od vladnih priporočil, ki že veljajo za državna podjetja oziroma podjetja v večinski državni lasti. In povsem normalno se mu tudi zdi, da lastnik skuša nekatere stvari urediti. Strinja se tudi s tistimi, ki poudarjajo, da so bile nekatere menedžerske plače zares previsoke, da nismo imeli mere in okusa za krizne razmere in da je treba te stvari »umiriti«. Če gledam v tem kontekstu, potem menim, da večino podjetij v državni lasti ta zakon ne bo prizadel, ker je večina podjetij spoštovala priporočila vlade. Tudi moja plača na HSE-ju je oblikovana v skladu s priporočili vlade, po znižanju je nekaj manj kot 9.870 evrov bruto, zaposleni na HSE-ju pa prejme nekaj več kot 3.560 evrov.

Tudi pri odpravninah utečena praksa

Glede odpravnin in variabilnega dela menedžerskih plač Borut Meh meni, da tudi to ni nič posebno novega. Zlasti pri odpravninah meni, da je to utečena praksa – v večini državnih podjetij šest bruto plač ob odhodu iz podjetja. Povsem utemeljeno pa je, da nekdo, ki ni več direktor, ne more dobiti odpravnine, če ostane v podjetju. Meh tudi meni, da je prav, da direktorji državnih podjetij ne morejo biti udeleženi pri dobičku podjetij, saj gre za podjetja, ki delujejo na specifičnih področjih, kjer gre velikokrat za omejeno konkurenco. Bolj prav se mu zdi, da je nagrada direktorjem izplačana za dobro delo ob dobrem poslovanju in da nagrada ni izplačana z zamikom. Velikokrat se je namreč pokazalo, da so z računovodskimi prijemi izboljšali rezultate poslovanja, seveda pa se je izkazalo, da ni šlo za vsebino, ampak za obliko!

Na vprašanje ali zakonski predlog res predstavlja nevarnost, da bi najsposobnejši kadri odšli drugam, tudi na tuje, pa prvi mož Združenja delodajalcev Slovenije Borut Meh odgovarja: »Vsekakor, plača je eden od bistvenih delov ponudbe. Marsikateri menedžerji se bodo morda na podlagi boljše ponudbe raje odločili za drugo službo in ne za delo v državnem podjetju, pa ni treba iti na tuje. V praksi pa je jasno, da so službe v državnih podjetjih ali v podjetjih v večinski državni lasti zanimive, ob razpisih je veliko ponudb, za Dars jih je bilo kar sedemnajst. Ne bom trdil, ali so pravi kandidati ali ne, vendar pa trdim, da zaradi načina kadrovanja velikokrat nekateri sposobni ali pravi kandidati ne pridejo do izraza.