Krajani Tenetiš in Mlake vztrajajo pri zaprtju deponije

Vaške straže krajanov so tako danes, že 12. dan zapored po velikem protestnem shodu, še vedno pred deponijo Tenetiše, kamor ne dovolijo dovažanja odpadkov. Hkrati so krajani kranjskega župana pozvali k srečanju, a ne na temo regijskega centra, ker se o njej sploh nočejo pogovarjati. Kot je na današnji novinarski konferenci pred deponijo Tenetiše v imenu nasprotnikov deponije, povedal predsednik društva za ohranitev Udin Boršta Miran Hude, je referendum na vplivnem območju deponije, ki je po njegovem mnenju edino relevantno, padel. Na Mlaki je proti regijskemu centru glasovalo 80 odstotkov volivcev, v Tenetišah pa je center zavrnilo 60 odstotkov ljudi. Po besedah Hudeta se je v krajevnih skupnostih, ki sta na območju deponije, na referendumu proti centru izreklo 2000 ljudi, pa čeprav je po podatkih občinske volilne komisije proti centru na voliščih v Tenetišah in vseh treh voliščih v Kokrici, kjer je eno izmed volišč tudi Mlaka, glasovalo 1190 volilnih upravičencev. Hude je prepričan, da takšna številka predstavlja kritično maso, ki onemogoča gradnjo projekta brez soglasja. "Če se pripravlja projekt, v katerem je oškodovanih le nekaj posameznikov, se projekt izvede in njim povrne povzročena škoda, pri tako veliki množici ljudi, ki so proti, pa se mora ukloniti projekt," meni Hude.

Bo del referenduma razveljavljen?

Člani civilne iniciative so vložili ustavno presojo občinskega referenduma, vendar ustavno sodišče ni ustavilo izvedbe referenduma, pritožbo pa naj bi vendarle obravnavalo in Hude pričakuje, da bo vsaj del referenduma razveljavljen, tako zaradi nejasnosti o tem, kaj je območje deponije, kjer naj bi nastal center, kot tudi zaradi prebogate kampanje. Krajani so namreč hkrati dali na inšpektorat za notranje zadeve tudi prijavo, da je bila volilna kampanja s strani občine predraga. Pri tem civilna iniciativa drugače interpretira zakon o volilni in referendumski kampanji kot občinska uprava, ki je prepričana, da dovoljenega zneska ni prekoračila.

"Krajani smo na tem referendumu že tretjič jasno povedali, da tu nočemo imeti centra in upam, da nam ne bo potrebo še četrtič in petič tega znova ponavljati," je poudaril Hude in dodal, da že 12. dan zapored ljudje pred deponijo izkazujejo nestrinjanje s centrom in "uresničujejo ustavno pravico do zdravega življenjskega okolja". Pred deponijo vztrajajo, četudi jim je direktor Komunale Kranj Ivan Hočevar zagotovil, da brez okoljskega dovoljenja ne bodo vozili odpadkov v Tenetiše. "Ampak mi mu ne verjamemo in bomo še naprej tukaj," je povedal Hude. Ob tem je pojasnil, da zaenkrat še ni bilo nobene kršitve javnega reda in miru, vendar bi se ta zgodila, če bi hotela Komunala Kranj brez dovoljenja ali z z njim voziti odpadke na deponijo.

Civilna iniciativa poziva k ponovnemu premisleku

Civilna iniciativa poziva župane gorenjskih občin, ki so vključene v konzorcij regijskega centra za ravnanje z odpadki (CERO), naj še enkrat premislijo, ali bodo verjeli v ta projekt, ki mu krajani nasprotujejo in ki ga zaradi tega ne bo. "Tem občinam se lahko zgodi to, kar se je zgodilo mestni občini Kranj, torej da bodo ostale brez deponije in brez rešitve," je opozoril Hude in dodal, da bodo takrat stroški odlaganja odpadkov zelo visoki. Tako kot so sedaj v Kranju. Ampak razlog za to po Hudetovem prepričanju ni Agencija za okolje, ampak to, da občinska uprava ni prej uvidela, da Tenetiše niso rešitev.

Hude je javno pozval kranjskega župana Damijana Perneta, naj predstavnike civilne iniciative povabi na srečanje. Vendar, kot opozarja Hude, se o centru ne mislijo pogovarjati, temveč bi se želeli pogovarjati le o sanaciji deponije, o tem, kakšne so posledice onesnažene podtalnice in kakšna je prihodnost teh parcel, če na njej ne bo centra.

Za deponijo Tenetiše, se začenja postopek priprave dokumentov za sprejem prostorskih aktov. Hkrati pa bo potrebno sklicati sestanek konzorcija gorenjskih županov in se veliko posvečati vzpostavljanju dialoga s krajani, ki so najbliže deponiji, je povedal župan Perne, ki kmalu pričakuje tudi odgovor o nadaljnjem obratovanju deponije.

Glede na nasprotovanje regijskemu centru, ki so ga na referendumu izrazili le krajani Tenetiš in Mlake, bo po županovem mnenju treba še veliko komunikacije z lokalnim prebivalstvom, ki najbolj čuti vplive deponije. Zagotovil je, da se bodo na občini trudili vzpostaviti dialog in da bodo oblikovali mešano komisijo za regijski center, v kateri bodo poleg predstavnikov občine tudi prebivalci prizadetih krajevnih skupnosti Tenetiše in Kokrica. "Zavedamo se, da se je civilna iniciativa dobro organizirala in da izvaja proteste, vendar verjamem v dialog, saj gre za stvar, ki bo tudi najožjim prebivalcem precej izboljšala kvaliteto življenja," je poudaril Perne.

Župan: "Mnenja so različna"

Župan je pojasnil, da izid referenduma vendarle kaže tudi na to, da nimajo vsi krajani posameznih krajevnih skupnosti, ki so v bližini deponije, negativnega mnenja o centru, temveč so mnenja deljena. To dokazujejo tudi pisma, ki jih je, kot trdi, prejel po pošti in v katerih nekateri krajani podpirajo regijski center, saj menijo, da bo izboljšal kakovost bivanja na območju Mlake in Tenetiš.

"Člani civilne iniciative nam očitajo, da večina ne more odločati o manjšini. Vendar v demokraciji je pač tako, s tem, da je seveda treba upoštevati tudi interese manjšine in njihovo pravico do življenja v zdravem okolju," je povedal kranjski podžupan Stane Štraus. Pojasnil je, da lahko krajani s tem pomislekom o zdravem življenjskem okolju nastopajo tedaj, ko bo občina pridobivala različna soglasja za gradnjo. "Če ne bomo mogli dokazati, da bo center deloval v skladu z evropsko zakonodajo, potem tega centra ne bo," je še dodal podžupan.

Izid referenduma bi lahko spodbudil tudi agencijo za okolje, ki še vedno ni izdala odločbe o podaljšanju okoljskega dovoljenja za deponijo Tenetiše, pa čeprav je dovoljenje poteklo že konec oktobra. Vendar župan upa, da ministrstvo za okolje in prostor z izdajo dovoljenja ni čakalo na izid referenduma, saj mora o vprašanju okoljskega in obratovalnega dovoljenja po njegovem mnenju odločati stroka. "Mi bomo z našimi pozivi in prošnjami na ministrstvo nadaljevali, saj nam z vsakim dnem, ko odvažamo odpadke drugam, stroški naraščajo," je poudaril župan in opozoril, da je sedanje stanje nevzdržno in da občina potrebuje odgovor, da se odloči, kako naprej.

Poleg naraščajočih stroškov odvoza na deponiji v Kovor in Malo Mežaklo, sedaj Komunali Kranj grozi še zaprtje dostopa do Kovorja. Nekateri krajani namreč nasprotujejo temu, da druge občine, pa četudi le začasno, odvažajo odpadke na tržiško deponijo. Na njihovo stran se je postavil tudi bivši tržiški župan Pavel Rupar, ki je povedal, da so krajani danes že nameravali zapreti dovoz do deponije, vendar so se pojavile grožnje s policijo, zato so se raje odločili, da protestni shod in zaporo prijavijo ter jo izvedejo v sredo.