Kovač: Če nas ne potrebujejo, se ne gremo več!

V KAS so razočarani, da so jih v vladi očitno razumeli kot omejevanje svoje avtonomije. Odločitev o odstopu KAS je bila sprejeta soglasno, ste se počutili izigrane? Težko je reči, da smo osebno razočarani, dejstvo pa je, da je ogorčenje v KAS zelo veliko. Menimo namreč, da smo v dveh letih opravili pomembno delo in da je upoštevanje temeljnih pravil, ne zaradi nas, zaradi KAS, ampak zlasti zaradi kakovosti korporativnega upravljanja v Sloveniji tako pomembno, da se igrati s tem na takšen način, kot si ga je privoščila aktualna vlada v zadnjem obdobju, preprosto ni mogoče. Mi smo, ne zaradi osebnega razočaranja, ker smo vsi toliko realni, da nimamo posebnih pričakovanj, kljub vsemu čisto politično presodili, da je naš odstop ukrep, ki bi lahko največ pripomogel k razbistritvi in tudi drugačni praksi na področju kadrovanja v nadzornih svetih v državnih ali večinsko državnih podjetjih. Povod za vašo odločitev so politične rošade ad hoc v nadzornih svetih HSE in pošte, ampak to nista osamljena primera. Omenili ste, da se je to dogajalo tudi že prej, v nekaterih drugih primerih SŽ, NLB … Bilo naj bi kar sedem takih podjetij? Da, vendar nikoli ni bilo mogoče, da se v celoti, radikalno obrne vsa ekipa nadzornega sveta. Vedno je šlo za to, da so kršitve obsegale posameznike kandidate za člane nadzornega sveta, skratka posamezna imenovanja. Tokrat pa je šlo za to, da se v dveh tako pomembnih družbah, kot sta HSE in pošta, tako eklatantno kršijo akreditacijsko-nominacijska pravila, da smo v KAS presodili, da se ta praksa vlade, če želi dobro sebi in korporativni Sloveniji, ne sme nadaljevati.

Je potem vlada v KAS zgolj iskala kritje za svoje politično kadrovanje? No, nesporno smo potrdili svojo avtonomijo tudi tako, da smo zelo redko komunicirali z vlado, tako da tudi naša sporočila, ki smo jih pošiljali vladi, niso imeli skoraj nikakršnega odziva ali zelo majhnega.

Zakaj po vašem mnenju? Zelo težko si je to pojasniti. Preprosto si lahko to razlagam s premajhnim poznavanjem ministrskega zbora ali pa s podcenjevanjem naše komisije oziroma težav, s katerimi se po korporativni upravljavsko-vodstveni strani srečujejo posamezna podjetja. Drugače takšnih ravnanj ne znam pojasniti. Treba se je zelo jasno zavedati, da se v analizah OECD in vseh svetovnih analizah težava korporativnega upravljanja pojavlja kot eden od ključnih vzrokov za zdajšnjo gospodarsko krizo. Na tem področju poskušajo spet iskati vzvod, kako se bomo te krize rešili, v čim krajšem času, seveda. Zdaj je pomembno, ali bomo dvignili kakovost korporativnega upravljanja. S takšnim pristopom, ki ga je uporabila vlada, pa ne bomo prišli daleč. Morda bodo takšnih kadrovskih prijemov deležna tudi nekatera druga državna podjetja, med 150 in 200, vsa tista torej, kjer vse v zvezi s plačami vodilnih morda ni bilo v redu. Ne vem, koliko je bilo kršitev … Potem si sami lahko predstavljate, da bi vlada z nadaljevanjem tovrstne kadrovske politike korporativno obglavili okoli 200 družb oziroma vso Slovenijo.

Verjamete, da bo imela tudi nova državna agencija, ki bo skrbela za državne naložbe v slovenskih podjetjih, akreditacijska komisija bo v njenem okviru, imela enake težave, kot jih je imel KAS? Ali pričakujete, da se bodo v vladi spametovali? Ravno to, da bo ta agencija v prihodnje povsem zaprla postopek imenovanja, kaže na to, da vlada v zadnjem obdobju hiti, da bi morda pospravila vse, kar je potrebno. V prihodnosti bo namreč morala agencija ali recimo neka komisija za novo agencijo povsem zapreti način izbora posameznih kandidatov v nadzorne svete slovenskih podjetij. To, kar je bil pri nas povsem odprt postopek, bo poslej povsem zaprt postopek. V prehodnem obdobju bi se morali približevati zapiranju postopkov, skratka zožiti možnost različnih izbir in hkrati dvigniti kakovost notranje izbire oziroma nabora kandidatov. To pomeni, da je treba veliko bolj natančno analizirati obstoječe razmere, zlasti zaradi nekaj vodilnih družb. Analizirati bi bilo torej treba obstoječe razmere v tej družbi, narediti intervjuje s kandidati oziroma prijavljenimi. Za desetine pomembnih izborov in nominacij kandidatov nismo opravili intervjujev, pa čeprav je to ena od ključnih kadrovskih potez. Razlog je preprost: bilo je povsem tehnično nemogoče! Vrsto stvari bi bilo treba izboljšali v postopku, tako bi pripravili vse potrebno, da bi lahko nova že omenjena agencija šla korak više v načinu delovanja, pri iskanju primernih kandidatov. Kako pa ste delali do zdaj? Lani smo preprosto poskrbeli za to, da smo sploh lahko delovali. Po osmih, devetih mesecih smo menili, da bomo šli korak naprej, pa vendar v okviru vlade ni bilo nikakršne pripravljenosti, da bi nam sledili. Zdaj bo nova agencija začela tam, kjer smo končali ali pa še stopnico nižje, dvomim pa, da so zdaj način razprave in tudi priprave na delovanje te agencije takšni, da bi lahko bistveno izboljšali to, kar smo počeli mi. Pa bi bilo zagotovo potrebno!