Konec revščine?, dokumentarni film Phillipa Diaza, raziskuje zgodbo o politiki Zahoda, ki je od kolonializma dalje vodila v podrejanje držav v razvoju in posledično zakrivila svetovno revščino.
Ekipa je tri leta snemala v revnih mestnih četrtih Bolivije, Venezuele, Brazilije, Kenije in celo Francije. Vse to z namenom, da bi našli povezavo med vzroki za revščino danes in izkoriščevalskimi ukrepi iz časa kolonializma.
"Porabimo 30 % več, kot lahko planet regenerira"
"Film je pretežno zgodovinski, njegov cilj je bil torej pojasniti, kako smo prišli do situacije, v kateri se nahajamo danes. Danes 20 % svetovne populacije namreč porabi 80 % svetovnih virov, kar je seveda osupljiva številka. Še en zanimiv podatek je, da danes porabimo 30 % več, kot planet lahko regenerira. In če je temu res tako, to pomeni le, da smo si vsako leto kopali večje in večje luknje pod nogami in upali, da čudežno nikoli ne pademo vanje," je dejal režiser Diaz.
"To ne pomeni, da moramo manj jesti ali voziti"
Diaz rešitev za izhod iz trenutne situacije vidi v manjši porabi. "Edino, kar lahko naredimo, je, da zmanjšamo rast. To ne pomeni, da moramo manj voziti ali jesti, to pomeni, da na nacionalnem nivoju spremenimo način uporabe in porabe," je pojasnil. Dokumentarni film Konec revščine poskuša zgodbe in prizore revščine v državah v razvoju postaviti ob bok intervjujem z ekonomskimi strokovnjaki kot je Joseph Stiglitz, kakor tudi ob bok pogovorom z voditelji družbenih gibanj v državah kot so Bolivija, Brazilija, Venezuela, Kenija in Tanzanija.
4
