Komentar: Vlada skuša rešiti tiste z najnižjimi plačami?

Ob tem pa tudi popravek dohodninskega zakona, s katerim bodo imeli tisti z dna dohodninske lestvice, skratka tisti z najnižjimi plačami, pravico uveljaviti višjo splošno davčno olajšavo. Vlada bo zakon o minimalni plači predvidoma sprejemala že na jutrišnji seji, ta mesec pa naj bi tudi že priromal v parlamentarni postopek. Vse lepo in prav. Hvalevredno, torej. Po tednih oziroma mesecih prerekanj ter pogajanj s sindikati in delodajalci, obojestranskih groženj je predlog zakona o minimalni plači nared. Treba ga bo le še sprejeti. Vlada z njim strmi k zagotavljanju človeka dostojnemu življenju, kar tako rad prodaja prvi minister Borut Pahor. Pa tako zakon o minimalni plači kot tudi popravek dohodninskega zakona ne sledita tistemu cilju, ki ga odločno terja slovensko gospodarstvo oziroma delodajalci: da se ob dvigu "minimalke", zaradi večje fleksibilnosti trga delovne sile, breme stroškov tega dviga delno porazdeli med delodajalce, torej podjetja in državo samo. Novi zakon že na prvi pogled tega nikakor ne omogoča.

Preprosta "računica" namreč pokaže, da bodo z obljubljenim "prvomarčevskim" dvigom minimalne bruto plače z zdajšnjih nekaj več kot 597 evrov na dobrih 734 evrov občutno višji tudi prispevki za socialno varnost. Pri 734 evrov bruto plače bo imel delodajalec zaradi socialnih prispevkov po novem nekaj več kot 852 evrov skupnih stroškov za tako plačo oziroma zaposlenega. Ali drugače: dvig najnižjih neto plač pomeni za več kot petino višje stroške za podjetja, čeprav bo višja tudi splošna davčna olajšava, ki jo napoveduje popravek dohodninske zakonodaje.

Država pa bo pri omenjenem znesku bruto plače pobrala skoraj za četrtino več davkov in prispevkov oziroma okoli 56 evrov na posameznega zaposlenega. Kakšen paradoks! Država oziroma vlada bo s spremembami na področju minimalne plače in splošne davčne olajšave vsekakor "obogatila" državno blagajno, ki poka po šivih. Koliko več denarja bo priteklo, je seveda nemogoče napovedati. Bo pa v zameno vlada morala zvišati tudi nadomestila za brezposelne.

Teh pa bo še več, napovedujejo ekonomisti, saj v gospodarstvu očitno niso bili uspešni v prepričevanju vladnih predstavnikov, da se tovrstna rešitev lahko vrne kot bumerang. Z dohodnino se pač ne more rešiti problema nizkih plač, zlasti v podjetjih, ki imajo veliko število zaposlenih z nizkimi plačami, torej tistih, ki so težko zaposljivi in največkrat kot brezposelni končajo na zavodu za delo. Takim podjetjem se bodo stroški dela z napovedanimi spremembami občutno zvišali in mnogi bodo ostali brez dela. In država bo za njih morala poskrbeti in plačati iz drugega žepa...